Zmajev potep: Velika planina

Zmajev potep: Velika planina

Vir: velikaplanina.si

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se razprostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo govedi.

Pastirsko naselje
Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi ter privablja številne obiskovalce vse dni v letu. Prepoznavno je po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa po domače pravijo »šinkel«.
Vsekakor pa naselje posebej zaživi v mesecu juniju, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do meseca septembra. Z veseljem vas povabijo na pokušino domačih mlečnih dobrot ali na pravo pastirsko malico – kislo mleko in žgance.

V pastirskem naselju v Velikem stanu je skupno 64 pastirskih koč, a v tej dejavnosti je aktiven manjši del pastirjev. Letos je na Veliki planini odprtih 17 pastirskih koč, na planoto pa je letos večina prišla 10. junija.

Kapela Marije Snežne
Nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno.
Ob koncu vojne so jo nemški vojaki požgali, ponovno pa je bila postavljena leta 1988, na pobudo takratnih pastirjev. Posvečena je Mariji Snežni in tako 5. avgust predstavlja poseben praznik za kapelo ter celotno pastirsko naselje.
V poletnih mesecih, v času pastirske sezone sv. maše potekajo vsako nedeljo, več tisoč obiskovalcev pa se vsako leto udeleži polnočnice na božični večer.

Kapelo Marije Snežne so na podbudo pastrijev postavili leta 1937, ker ta ni preživela druge svetovne vojne, so današnjo zgradili leta 1988. Načrte zanjo je naredil arhitekt Vlado Kopač, čeprav naj bi skico zanjo naredil tudi Jože Plečnik, ki naj bi planino tudi obiskal. V Kamnik je znameniti arhitekt rad zahajal, do tja se je pripeljal z vlakom. Na svojih obiskih naj bi se tako podal tudi v visokogorje, pravijo zgodovinska pričevanja.

Jama Veternica in Dovja Griča
Jama Veternica je najbolje poznana naravna znamenitost planine. Sestavljata jo jami Mala in Velika Veternica, ki sta nastali ob preperevanju, ko se je porušil njun strop, kar je pripeljalo do nastanka dveh udornic. Bolje obiskana je Velika Veternica, njena posebnost pa so krpe snega, ki jih najdemo v jami tudi v poletnih mesecih.
Jama Dovja griča se nahaja v Tihi dolini in je globoka zgolj 9 m. Poznana je po pripovedkah, ki so se odvijale v bližini jame in je ta tako predstavljala pribežališče dobrim in manj dobrim likom, ki so jih po večini ustvarili pastirji. Najbolj poznane so povedke o divjih ali dovjih možeh, ki naj bi živeli v Dovji griči ali divji skali, kar naj bi samo ime jame pomenilo.

Preskarjev muzej
Muzej se nahaja v pastirskem naselju in je odprt vsak dan v času pašne sezone na Veliki planini. Prepoznavna je že njegova zunanjost, saj se kot majhna, siva pastirska bajta nahaja v kamnitem odseku v naselju.
Koča, ki je prej stala na tem mestu je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je to tako edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi.
Med drugim se v muzeju nahaja tudi primerek trniča – poseben sir poznan za območje Velike planine.

Zimska idila ponuja odlične možnosti za sprehode ali daljše pohode po planini. Ob izstopu iz nihalke lahko nadaljujete pot z dvosedežnico ali pa se na vrh planine podate peš. Priporočamo, da s hojo nadaljujete ob smučišču. Po približno 30 min lažjega vzpona pridete do gostišča Zeleni Rob, kjer se lahko okrepčate ali pa s pohodom nadaljujete v smeri pastirskega naselja.

Sprehod mimo pastirskega naselja na Malo planino

Od Gostišča Zeleni Rob nadaljujte pot po cesti ter sledite oznakam past.naselje-Mala planina. Po 15 min hoje dosežete pastirsko naselje, ki ima poseben čar tudi v zimskih mesecih. Ob lepem vremenu boste ujeli prizor pastirskih koč, pokritih s snežno odejo, ki se lesketajo v soncu. Tu lahko zaključite s sprehodom ali pa pot nadaljujete na Malo planino, do koder vas loči nadaljnjih 30 min hoje. Poleg manjšega pastirskega naselja na Mali planini, vas tam pričakajo tudi 3 planinski domovi, kjer se lahko okrepčate s čajem ter planinsko malico.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.