Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 km in skoraj toliko tudi široka. V razponu od 1000 do 1400 m je okoli 6300 ha gozdov, v katerih prevladuje smreka.

Razgibano površje skritih brezen, zaraščenih kont in vrtač in dolinic je ostanek delovanja pokljuškega ledenika. Za njim so ostala pokljuška barja in zamočvirjene, težko prehodne gozdne površine. Barja spadajo med najjužnejša visoka barja v Evropi.

Turizem in šport

Pokljuka je izhodišče za številne planinske poti v visokogorje Julijskih Alp. Na obrobju ogromnih gozdov na številnih prastarih planinah še danes pasejo živino, popotnik pa se lahko okrepča s kozarcem domačega kislega mleka, s skuto ali pa poizkusi na planini narejeno maslo in sir. Vsaka planina je nekaj posebnega, značilne pa so lesene bajte, prekrite s skodlami, skrbno umeščene v naravno okolje. Izdelava oglja v oglarskih kopah je zanimiva turistična oživitev tradicije in spomin na dogodke iz ne tako davne preteklosti 19.stoletja, ko je bilo oglje glavni energetski vir za talilnice železove rude.

Pozimi prekrije Pokljuko debela snežna odeja, vendar so dostopne ceste z blejske in bohinjske smeri hitro prevozne. Vlečnice ob Šport hotelu, ob gostišču Jelka, pod Viševnikom dopolnjujejo ponudbo urejenih tekaških prog, ki so speljane med smrekovimi gozdovi. Pozimi na Pokljuki prirejajo mednarodna biatlonska tekmovanja (tudi svetovni pokal).

Preko Pokljuke poteka več označenih planinskih in učnih poti:

• planinska pot od Koprivnika do planine Lipance in planine Klek
• učna pot Barje Goreljek,
• Pokljuška pot – parkovna in gozdarska učna pot,
• Turistično sirarska pot mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, planin in kmetij in
• Železna pot, ki povezuje točke pomembnih arheoloških najdišč in
• druge

Na Pokljuki je priljubljeno nabiranje gob, gozdnih sadežev in zelišč in gorsko kolesarjenje.

Kulturno-zgodovinske znamenitosti

• župnijska cerkev sv. Križa na Koprivniku,
• stavbna dediščina pašnih planin (na Goreljku obnovljen Knoflnov stan),
• ostanki srednjeveškega rudarstva (planina Klek, Rudno polje, planina Lipanca).

Na območju Goreljka sta 2 spominski obeležji. Grobišče borcev 3. bataljona Prešernove brigade predstavlja kamniti zid in štiri granitni kvadri in borcev Gradnikove brigade, ki so padli 15. 12. 1943. Avtor ureditve grobišča je Edo Ravnikar. V bližini je tudi spomenik padlim.

vir: zmajev potep