V Mojstrani vzpostavljena prva slovenska info točka Alpske konvencije

V Mojstrani vzpostavljena prva slovenska info točka Alpske konvencije

Mojstrana, 26. februarja – Slovenski planinski muzej v Mojstrani je v sredo s podpisom memoranduma postal prva info točka Alpske konvencije na območju Slovenije. Tovrstne info točke, ki jih je sedaj na celotnem območju Alp pet, so namenjene promociji načel konvencije, ki spodbuja sonaravni razvoj območja Alp.

 “Praznujemo 25-letnico naše pogodbe za zaščito in trajnostni razvoj Alp ter se želimo bolj osredotočiti na to, da sporočila Alpske konvencije prenesemo med ljudi,” je izpostavil generalni sekretar Alpske konvencije Markus Reiterer. Alpska konvencija je po njegovih besedah zelo pomembna, a je – kar se tiče komunikacije in promocije njenih načel – možno narediti več.

Ob tem je ključno sodelovanje s partnerji, kakršen je tudi Slovenski planinski muzej. “Različne aktivnosti v zvezi s konvencijo izvajamo že dolgo, sedaj pa na nek način le formaliziramo naše poslanstvo in povezovanje z Alpsko konvencijo,” je pojasnila direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.

Obiskovalci Slovenskega planinskega muzeja bodo lahko dobili vse informacije, dokumentacijo in publikacijo v zvezi z Alpsko konvencijo. Že doslej pa je muzej konvencijo oziroma njene cilje predstavljal s promocijskimi filmi, letaki in brošurami. Vključeval se je tudi v dogodke, kakršen je Dan Alpske konvencije. V muzeju naj bi odslej potekalo še več dogodkov, kustosi pa so se tudi dodatno izobrazili o konvenciji.

“Namen Alpske konvencije je ohranjanje Alp in sonaravni razvoj tega območja, kar že sicer zelo sovpada s poslanstvom našega muzeja,” je povedala Benedičičeva in ob vzpostavitvi najbolj vzhodne info točke Alpske konvencije doslej izpostavila teme varovanja gora in gorskega gozda ter problematiko podnebnih sprememb.

Info točka naj bi uporabo načel in protokolov Alpske konvencije približala lokalnim skupnostim. “V Alpski konvenciji obstaja veliko mrež za izmenjavo izkušenj in dobrih praks, na kakšen način je mogoče načela, ki so suhoparno napisana v protokolu, izvajati,” je pojasnila vodja delegacije Slovenije v Alpski konvenciji Blanka Bartol z ministrstva za okolje in prostor.

Izzivi v alpskem prostoru so na eni strani varstvo naravne in kulturne dediščine, ki zaznamuje krajino Alp, na drugi strani pa ohranjanje življenja v tem prostoru. Iz gorskega sveta se ljudje še vedno nekoliko izseljujejo, alpske doline pa so privlačne za naselitev. Območje je privlačno tudi za obiskovalce, kar prinaša povečanje prometa. To terja različne rešitve glede trajnostne mobilnosti, razvoja in turizma.

Slovenija je ena od osmih članic Alpske konvencije, ki vključuje dežele alpskega loka. V območje konvencije štejejo tako Julijske Alpe kot Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke, pa tudi Pohorje. V območje konvencije se tako vključuje kar 62 slovenskih občin, kar skupaj predstava 33 odstotkov celotnega slovenskega ozemlja.

vir: sta.si

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.