Pri idrijskem rudniku je voda na površju služila za pogon rudniških strojev za dviganje in črpanje vode, strojev za izpiranje in drobljenje rude ter za pogon kovaških kladiv in mehov, žag in mlinov, hkrati pa je ogrožala delo v jami, zato jo je bilo potrebno odstranjevati.

Rudnik živega srebra Idrija ima bogato tradicijo pri nabavi in postavitvi parnih strojev, saj je med prvimi v Sloveniji dobil parni stroj.

V idrijskem rudniku so 30. septembra 1837 nastale težave zaradi povečane količine jamske vode, ki je zalila spodnji del jame. Ker je bila zmogljivost črpalk na vodni pogon premajhna, so na pomoč poklicali strokovnjake, ki so se najprej odločili za postavitev parnega stroja za pogon črpalke pri Jožefovem jašku.

Parna črpalka in obstoječa vodna črpalka sta bila pri črpanju vode neuspešna, zato so leta 1838 pri Terezijinem jašku postavili še eno parno črpalko. Prva parna stroja pri idrijskem rudniku sta bila izdelana na Dunaju in v Idrijo pripeljali razstavljena.

Po uspešni postavitvi prvih dveh parnih strojev so nadaljevali s poglabljanjem Frančiškovega jaška in leta 1842 dosegli globino 276,9 metra. Za odvajanje jamske vode so leta 1846 pričeli odpirati nov rov, ki so ga poimenovali Florijanov vodni rov, ki še danes služi za odtok jamske vode v reko Idrijco.

vir: krog.sta.si