Psička Lajka pred 70 leti poletela v vesolje

Lajka pred 70 leti poletela v vesolje

piše Mihael Šuštaršič

Moskva, 29. oktobra – Pred 70 leti je Zemljo obkrožilo prvo živo bitje, psička Lajka, ki so jo v vesolje izstrelili Sovjeti. Njena junaška usoda se je sicer končala s smrtjo, saj Sputnik 2 ni imel kapsule za vrnitev na Zemljo. Vseeno je bil to nov uspeh Sovjetske zveze v vesoljski tekmi z ZDA po izstrelitvi prvega satelita v vesolje mesec dni prej.

Sovjetski Sputnik 1, prvi umetni satelit v Zemljini orbiti, je v vesolje poletel 4. oktobra 1957. 83 kilogramov težek satelit je okoli Zemlje krožil s hitrostjo 24.500 kilometrov na uro. Sovjetska zveza je s tem svojim hladnovojnim rivalom, demokratičnim ZDA, pokazala, kako je tudi pod komunizmom znanost napredovala.

V ZDA je Sputnik poskrbel za pravi šok, tako zaradi prestiža, da je komunistična Sovjetska zveza prehitela ameriške znanstvenike, kot tudi zaradi varnostnih vprašanj, saj je dejstvo, da so Sovjeti lahko v vesolje poslali satelit, pomenilo tudi to, da imajo na voljo zelo zmogljive rakete, ki lahko nosijo ne le neškodljive satelite, ampak tudi bojne konice.

Nov šok je za zahodni svet sledil že mesec dni kasneje. 3. novembra 1957 je proti vesolju poletel večji Sputnik 2, ki je tehtal 508 kilogramov. Z njim pa je v vesolje poletela tudi kake tri leta stara psička Lajka, ki je bila pred vesoljsko kariero le eden izmed moskovskih potepuških psov. Izbrali so jo zato, ker so menili, da so potepuški psi že bili navajeni na življenje v ostrih pogojih in na lakoto.

Sputnik 2 je krožil okoli Zemlje s hitrostjo 29.000 kilometrov na uro. Zelo natančni pripomočki so na Zemljo oddajali podatke o Lajkinem dihanju, utripu srca, o krvnem pritisku in o količini zraka, ki ga Lajka sprejema, na krovu pa je bila tudi kamera.

Psička naj bi v posebni kabini, ki so jo namestili poleg merilnih naprav, v breztežnosti preživela šest dni. Sovjetski znanstveniki so tudi trdili, da so jo evtanazirali, še preden ji je zmanjkalo kisika.

Kasneje se je sicer izkazalo, da je verjetno poginila že po nekaj urah zaradi napake z ogrevanjem vesoljskega plovila. A to so ruski znanstveniki razkrili šele leta 2002.

Tehnologija za povratek tedaj sicer tako ali tako še ni bila razvita, tako da je bilo že ob izstrelitvi jasno, da Lajka poleta ne bo preživela.

Sputnik 2 pa je, potem ko je izpraznil svoje baterije za oddajanje podatkov, okoli Zemlje krožil še do 14. aprila 1959, nato pa med strmoglavljanjem proti Zemlji v atmosferi razpadel in zgorel.

Podatki, ki so jih dobili iz poleta, so bili zelo dragoceni, saj so znanstvenikom sporočali, kako živo bitje lahko preživi vzlet in se prilagaja hitrosti in breztežnosti. Pred tem so mnogi znanstveniki namreč menili, da človek ne bi bil sposoben preživeti izstrelitve in ostrih pogojev za življenje, ki vladajo v vesolju.

Zato so sovjetski znanstveniki pred tem pogoje izstrelitve izdatno testirali na živalih. Že od leta 1951 so izstrelili najmanj 12 psov, vendar ne do višine orbite. Polet v orbito so sprva načrtovali za leto 1958, a so ga potem na željo tedanjega sovjetskega voditelja Nikite Hruščova premaknili na november 1957, da bi počastili 40. obletnico oktobrske revolucije.

Uspeh misije s psičko Lajko je tlakoval pot za prvo izstrelitev človeka v vesolje tri leta in pol kasneje. 12. aprila 1961 je kot prvi človek v vesolje poletel sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin, ki je s plovilom Vostok 1 (Vzhod 1) uro in 48 minut krožil okoli Zemlje, 70 minut pa je prebil v breztežnem stanju.

Leta 2008 so Lajki v Rusiji postavili spomenik, in sicer na ruskem institutu za letalstvo in vesoljsko medicino, kjer so psičko pripravili za polet. Vključena je tudi v spomenik osvajalcev vesolja v Moskvi, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.

Lajkina pot v vesolje je sicer okrepila razprave o uporabi živali v znanstvene namene. Kritike so bile glasne predvsem v zahodnem svetu. Združenja za zaščito živali so pozivala celo k protestom pred sovjetskimi veleposlaništvi. Protesti so bili tudi pred palačo Združenih narodov v New Yorku.

V Sovjetski zvezi je bilo to vprašanje tedaj manj kontroverzno. So se pa pomisleki pojavili kasneje, po razpadu sovjetskega imperija. Oleg Gazenko, eden vodilnih znanstvenikov pri misiji Lajke, je leta 1998 javno obžaloval, da so jo poslali na enosmerno pot v vesolje.

“Delo z živalmi je težko za vse nas. Z njimi ravnamo kot z otroki, ki ne morejo govoriti. Več časa kot preteče, bolj mi je žal. Tega ne bi smeli narediti. Nismo se dovolj naučili iz te misije, da bi lahko upravičili Lajkino smrt,” je dejal.

Po Lajki so sovjetski znanstveniki načrtovali še nekaj “pasjih” misij, a z namenom, da bi se živali vrnile. Belka in Strelka sta avgusta 1960 uspešno preživeli dan v vesolju in se nato varno vrnili na Zemljo. Spremljali so ju še zajec, 42 miši, dve podgani, muhe in več rastlin in gliv.

Vendarle so v misijah poginili še najmanj štirje psi – Bars in Lisička sta bila leta 1960 ubita, ko je kmalu po izstrelitvi razneslo njuni nosilni raketi, Pčjolka in Muška pa sta bila istega leta žrtvi nekoliko ponesrečene vrnitve Korabl-Sputnika 3. Ker bi plovilo lahko odneslo na območje, kjer bi padlo v roke tujim silam, so ga raje razstrelili, še navaja Wikipedia.

vir

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here