Prirodoslovni muzej ob prenovi paleontološke zbirke tudi s knjižnim vodnikom

0
35

Prirodoslovni muzej ob prenovi paleontološke zbirke tudi s knjižnim vodnikom

Prirodoslovni muzej Slovenije je prenovil paleontološko dvorano, ob novi zasnovi zbirke, ki je zaenkrat prilagojena laični javnosti in jo nameravajo za zahtevnejše obiskovalce še dopolniti, pa je izdal tudi vodnik po slovenski geološki dediščini. Knjiga sloni na razstavljenem gradivu, novost sta aplikacija in QR koda za dodatne vsebine.

Prenovo paleontološke dvorane, ki se ponaša z okostjem mamuta, odkritega v okolici Kamnika, so narekovali zastarele konstrukcije, obledeli in tudi nepravilni napisi ter potreba po novih vitrinah. Ob tem se je ponovno pokazalo pomanjkanje depojskih prostorov, saj so morali gradivo medtem shraniti na hodnikih, je na današnji predstavitvi poudaril paleontolog in višji kustos muzeja Matija Križnar.

S prenovo so nadomestili obstoječe konstrukcije z novimi, uporabili mnogo fotografskega gradiva, ki so ga številni avtorji prispevali brezplačno, obnovili podstavek pri mamutu in jamskem medvedu ter vitrini za kita in triasno ribo. Kljub temu, da so bili omejeni s sredstvi, ki so jih vložili predvsem v tehnično obnovo in vitrine, Križnar upa, da bo dvorana z večtisočletno vsebino vsaj nekaj desetletij kljubovala zobu časa. Ta je za zdaj prilagojena laični javnosti, za bolj zahtevne obiskovalce pa bodo sčasoma najverjetneje v elektronski obliki dodali znanstvene članke, prav tako nameravajo sproti dopolnjevati vsebine za najmlajše.

Ob prenovi je izšel tudi vodnik po razstavnih geoloških zbirkah muzeja, ki posebej obravnava paleontološko zbirko in zbirko mineralov Žige Zoisa, uvodoma pa spregovori še o planetu Zemlja in kamninah. Besedilo sta prispevala Križnar za paleontološki del ter vodja kustodiata za geologijo Miha Jeršek za mineraloški del. Kot je povedal zadnji, so vodnik sprva načrtovali v skromnejši obliki, ker pa muzej razpolaga z veliko zanimivimi stvarmi, so se odločili za skupno predstavitev obeh zbirk.

Nekatere vsebine so prilagodili tako, da dopolnjujejo osnovnošolske programe, eden od presežkov knjige pa sta po Jerškovem mnenju aplikacija Aurasma in koda QR, ki omogočata dostop do dodatnih vsebin prek pametnih telefonov ali tabličnih računalnikov. Aplikacija, ki jo uporablja tudi Britanski muzeji, je nastala na pobudo Matjaža Učakarja, ki jo je tudi oblikoval. Po njegovem mnenju bo zanimiva zlasti za mlade, po prvi uporabi, pri kateri bo potrebna internetna povezava, pa se bodo vsebine zabeležile v telefon in bo do njih mogoče dostopati tudi brez spleta.

Vodnik sicer v paleontološkem delu na poljuden način poduči, kako nastanejo fosili, kje v Sloveniji jih je mogoče najti in v kakšni obliki se ohranijo. Bralca popelje skozi geološka obdobja ter prikaže vse pomembnejše fosile, odkrite v Sloveniji, in najpomembnejša nahajališča. Podobno mineraloški del predstavi zgodovino zbirke Žige Zoisa, najbolj zanimive primerke in nahajališča ter razliko med kristali in minerali. Ker je Zois zbiral tudi kamnine, rude in organske snovi, je v knjigi opisan tudi več kot kilogram težek jantar iz Baltika, ki je trenutno na ogled v Novem mestu. S pomočjo omenjene aplikacije si je v njem mogoče ogledati žuželko, ki je s prostim očesom ni videti.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here