Pohodništvo savinjska

CELJE

Izletniške in turistične točke v okolici Celja ponujajo sprostitev, zabavo in aktivno preživljanje prostega časa. Zelo obiskana pohodniška točka, kamor se mnogi Celjani podajo peš ali s kolesom je Celjska koča. Na 650m nadmorske višine, le streljaj iz mestnega jedra, je pred kratkim zrasel sodoben hotel, ki skupaj z izletniškimi, kolesarskimi in učnimi potmi ter priljubljenim smučiščem zaokrožuje turistično ponudbo.

Čeprav Celje ni obalno mesto, je v Celju vode skoraj toliko kot ob slovenski obali (vsaj sladkovodne).Šmartinsko jezero je nastalo je zaradi zaščite mesta pred visokimi vodami, s časom pa se spontano razvija v območje oddiha, športa in turizma, ki privablja mnoge okoličane. Kopanje nudi tudi Letno kopališče Celje, ki ga pozimi zamenja bazen v Golovcu.

Prav tako pomembni in vedno bolj prepoznavni dejavniki bivalne kakovosti urbanih središč so ohranjeni in vzdrževani elementi narave v mestih. Celje je z načrtnim in dolgoročno zasnovanim pristopom postalo vodilno slovensko mesto na področju varovanja in upravljanja z mestnimi gozdovi. Mestna občina Celje zato že leta načrtno odkupuje gozdove v neposredni bližini mesta in v njih ureja sprehajalne poti. Mestni gozd z mrežo sprehajalnih poti, med katerimi ima posebno mesto »Srčna pot« namenjena srčnim bolnikom ter rekreativcem, je postal pomembna blagovna znamka mesta, ki prispeva k zdravju in ohranjanju naravnega ravnovesja.

CELJSKA KOČA

Celjska koča je del Posavskega hribovja. To območje opredeljuje šest izrazitih vrhov in štiri doline oz. soteske med njimi. Vrhovi so Tovst ( 834 m n.v. ), Ramanco ( 781 m n.v. ), Vipota ( 532 m n.v. ), Grmada ( 718 m n.v. ), Bavč ( 692 m n.v. ), in Srebotnik ( 700 m n.v. ). Med Tovstom, Grmado in Vipoto se razprostira dolina Pečovnik s Pečovniškim potokom. Vso področje je označeno z markiranimi planinskimi potmi. Območje Celjske koče je bogato z objekti in manjšimi območji posebnih naravnih vrednot ali kulturne dediščine. Ti so:

Ko ste po pohodu po čudoviti pokrajini utrujeni in lačni,  je najprimerneje zaviti v hotel Celjska koča, v njegovo restavracijo, na domače in lovske specijalitete ter domače sladice.

Gozdna učna pot

Območje Celjske koče med Pečovnikom, Vipoto, Grmado (718m) in Tovstim vrhom (834m) je naravni park namenjen oddihu v naravnem okolju. Ohranjeni gozdovi in okolica smučišča skrivajo številne sprehajalne in planinske poti na Grmado, Vipoto in Tolsti vrh ter v dolino Celja, Laškega ali Štor. Ob spodnjem parkirišču ob planinski koči je vstop na gozdno učno pot.
Po serpentinah skozi »gozdni park« z mogočnimi drevesi kostanja, lipe, hrasta, gabra, macesna se pot spusti med mlade sestoje breze, prečka slikovit Štelakov graben in se nato vzpenja med smrekovimi gozdovi do grebena.
Pod grebenom se nam odkrijejo veličastne stare duglazije.
Po grebenski poti »Po vrheh«, kjer se nam odpirajo čudoviti razgledi v celjsko dolino in na laško stran, se gozdna učna pot vije mimo naravnega bukovega gozda in se nato pri lovski koči po smrekovem gozdu spusti po mehki igličasti podlagi proti planinski koči Celjska koča.
Ohranjena narava Celjske koče skriva mnoga presenečenja. Na senožeti uspevajo številne cvetice, ki so že marsikje drugod ogrožene, med drugim tudi zaščitena »kukavica«, vsem bolj znana kot orhideja.

ŠMARTINSKO JEZERO

Vojnik – Šentjungert
Je markirana planinska pot z  vmesnimi postojankami z žigi,  na domačiji Langeršek (Podgorškovi – Rožni vrh 18),  na vrhu Rigla, na gradišču Lanšperg in na planinski postojanki na Šentjungertu.  Pot vodi po grebenu vrhov severnega dela naše krajevne skupnosti in se ujema s potjo, ki jo vsako drugo nedeljo v februarju obhodijo Šmartinčani na tradicionalnem POHODU PO SEVERNIH OBRONKIH ŠMARTNA.  Pohod po južnih obronkih pa je vsako prvo nedeljo v mesecu novembru.

DOBRNA

 Anina pot
Anina pot je odlična kombinacija sproščene hoje po ravnem in hribovitem terenu s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.
Iz centra Dobrne vodi pot po cesti mimo vile Ružičke proti Hudičevemu grabnu, mimo graščine Gutenek (bivše pivovarne) do »kneippovega« korita s kristalno čisto vodo, ki izvira izpod skale. Od jame Bierkeller – Ledenice in slapa Drenovec se strmo vzpenjate ob slapovih hudourniškega potočka Drenovec do jase, primerne za piknik. Po travnati cesti prispete do domačije Marovšek, kjer vam bodo na vašo željo pokazali staro kovačnico in manjšo zbirko starin. Pri odcepu zavijete levo navzdol proti Šumejevi domačiji, kjer si lahko ogledate črno kuhinjo. Po gozdni poti se pot nadaljuje okoli hriba v zaselek Zavrh. Na razpotju zavijete desno in po cesti nadaljujete pot do naslednjega križišča, kjer zavijete levo. Lahko pa na tem razpotju zavijete tudi desno in se po vinski turistični cesti sprehodite do bližnjih vinogradov. Na desni strani se odpre pogled na Flisov križ. Ko se spustite po cesti navzdol, na desni strani zagledate hišo, kjer je doma zeliščarka Vida. Pot se spušča po asfaltni cesti levo do kmetije Blažič. Ogleda vredni so čebeljnjak, kozolec ter vinska klet. Na razpotju je na desni strani Švabova domačija, in na njej na novo pozidana kapela. Nato zavijete desno in nadaljujete pot po makedamski cesti proti farmi nojev. Sledi še travnata pot proti cerkvi svetega Miklavža. Tu je še zadnji vzpon po panoramski poti, kjer se na vrhu pred vami razprostre enkraten razgled na Dobrno z njeno okolico.

 Loška pot

Dolina Loke ima značilnosti kraške pokrajine: številne vrtače (vrtače so kotanjaste ali lijakaste oblike, na dnu kotanje je debelejša plast prsti, ki je primerna za njive), apnenec, rdečo prst (terra rossa) vulkanskega izvora.

Loška pot nas vodi iz centra Dobrne skozi topliški kompleks po cesti v Klanc mimo Golobove kapele. Na razpotju na desni strani je kmetija odprtih vrat »Pri Minki«. Na pobočju leži vinograd, pod njim pa klet Miha Šventa. Pot se vzpenja mimo Kotnika, kjer si je možno ogledati staro velbano klet, v neposredni bližini pa Koško uro, proti naselju Loka, do Čerjakove kapele.
Tu se pot razcepi:
• Na desno vas popelje do kraških vrtač, na bližnji kmetiji Dobovičnik pa se lahko okrepčate;
• Pot na levo pelje proti dolini mlinov, kjer si lahko ob Temnjaškem vrelcu ogledate osem bolj ali manj ohranjenih mlinov: Božnikov, Petračev, Sedevškov (razvaline), zgornji in spodnji Vovkov (najbolj ohranjen), Gorjančev (razvaline), Brecljev in najnižji Blažičev.
Med Petračevim in Sedevškovim mlinom je tolmun primeren za knajpanje. Pot se spušča do Sedevškovega mlina, nato do zgornjega in spodnjega Vovkovega mlina, mimo Vovkove domačije do Gorjančevega mlina, ki pa je v razvalinah. Sledi rahel vzpon in v dolini pred vami se razpostre pogled na Brecljev in Blažičev mlin. Pot nadaljujete do obore jelenov, kjer si lahko ogledate navadne (rdeče ) jelene, muflone in damjake. Nato se po cesti spustite na most, zatem pa strmo nadaljujete pot proti domačiji Blažič, kjer je možen ogled zbirke starin. Dobrih 100 m dalje se odpira pogled na razvaline Kačjega gradu (Stari grad). Pot nadaljujete desno po delu asfaltne ceste mimo treh ribnikov in Novega gradu v Lokovini proti centru Dobrne.
Ribniki
V naselju Lokovina se nahajajo trije ribniki antropogenskega nastanka. Največji med njimi je najsevernejši ribnik, ki ima premer kar 100 metrov, druga dva sta polovico manjša. V ribniku gojijo amurje in krape.