APAČE
Geološka pot
Apaško ravnino na desnem bregu Mure objemajo Slovenske gorice. Reka je močno sooblikovala naravno in kulturno dediščino območja občine Apače, z okljuki, prodišči, otoki, rokavi in mrtvicami, z značilno poplavno floro, ribami in gnezdišči sive čaplje. Stoječe vode so kot nalašč za divje gosi. Prodniki, ki jih Mura prenaša v svojem koritu, izvirajo iz vzhodnih Alp. Tam na površini prevladujejo metamorfne in magmatske kamnine, zato ima takšno sestavo tudi murski prod. Izmed sedimentnih kamnin dobimo le kremenov peščenjak in konglomerat
Čemaževa pot
Čemaž ali divji česen (Allium ursinum) raste v vlažnih senčnih in polsenčnih gozdovih. Čemaž so uživali že Rimljani, ki naj bi ga imeli celo rajši kot česen. Čemaž je v celoti užiten, vendar ga ne smemo uživati v prevelikih količinah. Uporabimo lahko liste, čebulice, cvetove in plodove. Cvetovi imajo močnejšo aromo, stari listi šibkejšo. Največ nabiramo liste, ker jih najlaže opazimo.
V Apaški dolini ga boste lahko poskusili in ocenili njegovo vrednost. Na poti ob reki Muri lahko nabirate čemaž, saj je svež in narezan čemaž odlična začimba in priloga raznovrstnim jedem. Najlaže ga boste našli spomladi, ko vas bo nanj poleg kobulastitih socvetij nežnih belih cvetov opozarjal značilen vonj po česnu – čemaž je namreč njegov bližnji sorodnik, nekateri ga celo uporabljajo za začimbo namesto česna…
Pot od vasi do vasi
Hitro po pričetku poti v Zgornjem Konjišču zavijete protiti jugu v vas Podgorje ter se priključite na glavno cesto proti vasi Stogovci, kjer je na terasi nad staro strugo Mure južno od vasi najdišče rimskih temeljev stavb s tlaki, mozaiki ter keramiko. Odkriti ostanki rimske stavbe – vile rustititi ce – so pomembni za preučevanje življenja Rimljanov na podeželju, a ne le tega prostora, temveč celotnega slovenskega prostora v povezavi z alpskim svetom proti severu in panonskim protiti vzhodu…
Pot starega hrasta
Ob reki so logi vrb in topolov, redkejši je poplavni gozd belega gabra in doba. Pred davnimi 1350 leti je ob bregovih Mure v vodo zgrmel mogočen hrast dob. Mura je na videz sicer zelo mirna reka, a se ob povečanih pretokih v času, ko se v Alpah topi sneg, spremeni v pravi hudournik. Zato je zelo hitro menjavala svoj tok. Tudi rokav, v katerega je takrat padel hrast, je kmalu zasulo s prodom in z mivko. Leta 1999 so ob sanaciji opuščenih gramoznic naleteli na debelo deblo drevesa. V letu 2005 je bil hrast v celoti izkopan. Podatki kažejo, da je to bilo nekoč zelo mogočno drevo. Zdaj stari Oče panonskih hrastov počiva v objemu izvirnega varuha in je vsem na ogled……………….
CANKOVA
Turistična gozdna učna pot FUKS GRABA v Korovcih
Severno od Cankove, na gričevju med Korovci, Gerlinci in Gornjimi Črnci so obsežni gozdovi. Ta gričevnati svet Goričkega nudi popotniku veliko naravnih znamenitosti. Te lahko odkrivamo na urejeni Turistični gozdni učni poti Fuks graba, ki je speljana ob potočku, ki bogati dolino s številnimi meandri in katere pobudnik za ureditev je bil rojak Jože Toplak. Zvesti spremljevalec in vodnik po poti je prijazna lisička, ki vam pokaže tudi svoj dom in po kateri je pot dobila tudi ime…
Bernardina pot ob Ledavskem jezeru v Kraščih
Vasi Krašči in Ropočo, ki se raztezata na dveh gričih in ležita v občinah Cankova in Rogašovci, v dolini krasi akomulacijsko jezero, ki je ime Ledavsko jezero dobilo po reki Ledavi, ki se steka po dolini. Jezero je bogato obdano z rastiščem vrb in drugim rastlinjem, svoje domovanje pa so si tukaj poiskale številne ptice in vodni prebivalci.
Voglerjeva pot – pot tudi za nordijsko hojo na Cankovi
Izhodišče Voglerjeve poti je Vila VOGLER v samem središču Cankove in poteka proti mejnemu prehodu Cankova in se nadaljuje po avstrijski strani ob mejnem potoku Kučnica, kjer nas na eni strani spremljajo širni travniki in polja, na drugi pa senca dreves ob potoku. Po prihodu v Korovce se sprehodimo do Turistične gozdne učne poti Fuks graba, kjer se lahko odločimo za sprehod po gozdni poti in tam spoznamo gozdni sestoj in njegove prebivalce ali pa jo mahnemo nazaj proti Cankovi, kjer nas pot odpelje mimo znamenite Bransbergerjeve domačije, lepo ohranjene kmečke hiše z razstavo starodavnega kmečkega orodja…
GORNJA RADGONA
Od Trat nas pot popelje v lepo Apaško dolino, v zaplato ravninskega sveta ob Muri, ki je zelo rodovitno in posejano z različnimi poljščinami. Preko Vratje vasi nas pot naprej vodi v Zg. Konjišče, kjer se lahko naužijemo čistega zraka in uživamo v okolju rekreacijskega in ribiškega središča. Primeren prostor tudi za počitek, sprehodimo se lahko do debla hrasta, ki je bilo najdeno na notranji strani nekdanjega rečnega meandra. Hrast je odmrl pred približno 1385 leti, takrat je bil star okoli 200 let. Iz Konjišča potujemo v Črnce, kjer se lahko ustavimo pri dvorcu v ravnini in obiščemo tri kužna znamenja. Pot nadaljujemo v Nasovo v Lešane in Spodnjo Ščavnico. Zanimiv je postanek pri mogočnem 300 let starem “Niderlovem hrastu”, ki je največje in najstarejše tovrstno drevo v Pomurju. V nadaljevanju poti krenemo proti Policam in Hercegovščaku ter uživamo v lepotah razgibane, z vinsko trto posejane pokrajine ter občudujemo panoramo preko slovenskih meja. Zadnja točka na obmejni Panoramski poti tostran meje je mesto Gornja Radgona.
