Pohodništvo notranjska

BLOKE

 Pohod po Krpanovi poti

Dolžina poti je 19 km. Dolžina poti z varianto Iška je 23 km. Čas hoje je 4 – 7 ur.

LOŠKA DOLINA

Za pohodnike, ki želijo ob spremljanju topih zvokov svojih pohodniških čevljev spoznavati naravne in kulturne znamenitosti Loške doline njene ožje in daljne okolice ter uživati v naravnih lepotah krajine, je poleg klasičnih vzponov na okoliške hribe in razgledišča ( Racna gora, Križna gora, Dolenje Poljane, Zgornje Poljane) ter seveda na Snežnik označenih več pešpoti. Med njimi vsekakor najbolj poznana evropska pešpot E6. Za enodnevne pohodnike pa je bolj primerna pot po obrobju Loške doline. Pohodnika v vasi Dane na pot pospremi jutranje sonce, ki ga nato čez Nadleško polje v smeri proti gradu Snežnik spremlja skozi celotno pot nazaj do samega izhodišča. Iz grajskega parka skozi pristavo pohodnik nadaljuje pot mimo izvira Malega Obrha do vasi Vrh in naprej “po grabnu” do Podgore ter mimo zaselka Siga do Žage na vzhodni strani doline. Po daljšem postanku in malici pohodnik krene proti Vrhniki mimo gostišča Mlakar v smeri proti Knežji njivi ter skozi kneška vrata naprej proti Ložu in Podložu. Tu se pot obrne proti jugu in mimo vznožja Devina zaključi v Danah.

POSTOJNA

Velika Krpanova pot

Notranjski kras nudi za pohodništvo izjemne priložnosti. To je geološko raznolika pokrajina, ki ima prostrane pašnike in polja ter mogočen dinarski gozd, polna je kraških pojavov ter naravnih in kulturnih znamenitosti.
Regijski zavod za turizem iz Postojne in Postojnska jama, turizem d.d. sta skupaj s partnerji (občine Pivka, Loška dolina, Bloke, Cerknica, Postojna, Šolski center Postojna, Zavod za gozdove RS OE Postojna, agencija RD Borgis, Holding Slovenske železnice) zasnovala in pripravila pohodniško pot, “Velika Krpanova pot”.  Projekt podpira in sofinancira tudi Evropski strukturni sklad za regionalni razvoj.
91 km dolga in dobro označena pohodniška pot povezuje celotno Notranjsko-kraško regijo v skupen turistični produkt s prepoznavno blagovno znamko in odstira nove dimenzije Notranjskega krasa.

Začne se na železniški postaji v Pivki in  poteka po nekdanji poti, katere se je posluževal pisatelj Fran Levstik, ko je na gradu Kalec ustvaril prvo slovensko povest Martin Krpan.
Pot preči masiv javorniško-snežniških gozdov med Juriščami in Lazami, poteka čez Loško dolino pri gradu Snežnik ter se vzpne na Bloško planoto.  Od tam se spusti ob Slivnici do Cerkniškega jezera,
Zadnji del pa se pot vzpne do Kaliča in se po Javorniški cesti izteče v Postojno, kjer se na železniški postaji tudi zaključi.
Začetek in konec poti ni po naključju na železniški postaji, s tem smo želili pot še bolj približati tudi uporabnikom tega javnega prevoza, ki nudi na našem obomočju dobre povezave.
Neposredno na sami trasi se nahaja 14 ključnih točk ( označene so na karti), ki nudijo pohodnikom različne storitve ( hrana, pijača, nočitve, informacije, nakup karte)
Prav tako se nahaja na sami trasi 14 naravnih in kulturnih znamenitosti, ki se jih nikakor ne sme zamuditi.
Pot je primerna za tridnevni treking  po Notranjskem krasu ali pa za krajše enodnevne etape. Primerna je tako za sproščene večdnevne aktivne počitnice, lahko pa predstavlja tudi pravi izziv resnim rekreativcem in športnikom, ki se bodo zagotovo primerjali med seboj, kdo jo zmore v krajšem času. Na njej bodo dobrodošli tudi kolesarji.
Poglavitni namen ureditve te poti je pritegniti v našo regijo čim več k naravi in rekreaciji usmerjenih gostov. Takšnih, ki v spoštljivem stiku z ohranjeno naravo in spoznavanjem  gostoljubnosti našega, sicer zadržanega človeka, zaslutijo tisto pravo dušo Notranjskega krasa, ki  ob današnjemu hitremu načinu življenja ostaja prikrita.
Drugi, prav tako pomemben namen ureditve poti, pa je tudi utrjevanje vezi med samimi prebivalci in občinami Notranjsko-kraške regije, ki smo si so na prvi pogled morda različni, vendar ravno v tej različnosti  privlačni in enako pripadni naši  prelepi turistični destinaciji.
Za namen ureditve poti je potekala od meseca maja ob celotni trasi izvedba postavitve posameznih usmerjevalnih tabel. Vodja postavitve je bil Marjo Šajn, prizadeven markacist Planinske zveze Slovenije in domačin, ki je skupaj s svojo požrtvovalno ekipo opravil izjemno delo.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here