BOHINJ
Razgleden vrh nad vasjo Koprivnik, na katerega se je zelo rad sprehajal že Valentin Vodnik, ki je leta 1793 služboval kot duhovnik na Koprivniku. Prav zato je vrh poimenovan po njem. Je ena lepših razglednih točk, s katere se izredno lepo vidi ves Bohinj z jezerom in okoliškimi gorami.
Severna obala Bohinjskega jezera – slap Savica
Pot nas bo vodila čez travnike Fužinskega polja na severno stran jezera. Nadaljevali bomo ob jezerski obali, od koder je čudovit razgled na južni venec Julijskih Alp, mimo ribogojnice in pod slapom Govic, ki bruha le ob močnih nalivih. V Ukancu prečkamo travnike, bogate z redkimi alpskimi rastlinami in nadaljujemo po gozdni poti proti mogočnemu slapu Savica.
Barja na Pokljuki so najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena in spadajo v omrežje Natura 2000. Vodnik Triglavskega narodnega parka nas popelje do barja Goreljek. Pot nas bo vodila po gozdnati planoti z imenom Pokljuka. Sklenjeni gozdovi so ponekod prekinjeni z barjanskimi površinami. Zaradi drugačnih ekoloških dejavnikov je na njih razvito svojevrstno rastlinstvo.
Odpravili se bomo mimo Zoisovega gradu do Hudičevega mostu, pod katerim je 20 m globoka tesen. Pot nadaljujemo ob čudovitem kanjonu Mostnice in naprej med travniki s čudovito floro, mimo stanov in senikov skozi planino Voje do slapa Mostnice.
Pot nas bo vodila mimo pokopališča iz 1. svetovne vojne preko Rebra do samega izvira. Nazaj se boste vrnili po makadamskem kolovozu proti dolini preko travnikov in senožeti Dobrave vse do Pozabljenega.
Iz Ribčevega Laza se bomo odpravili peš po Klodičevi kolesarski poti do male vasice Brod, od tam čez Senožeta v Srednjo vas, skozi vasico Studor, ki je znamenita po večji skupini kozolcev, proti Stari Fužini in naprej proti Ribčevem Lazu.
Zbrali se bomo na parkirnem prostoru Vorančkovca v Stari Fužini. Tukaj lahko udeleženci izleta, ki se bodo pripeljali z avtomobili, parkirajo svoja vozila. Pod vodstvom vodnikov Športnega društva, se bomo odpravili po izjemno lepi pešpoti, ki je bila dolga leta najpomembnejši dostop do planine. Široka pot se sicer hitro, a spretno vzpenja čez strmo gozdnato pobočje. Ko se strmina umiri, smo že na robu in za grmovjem že slutimo širne razglede. Po uhojeni stezici zavijemo na levo in že smo na razglednem vzletišču padalcev. Pod nami sta kot na dlani vzhodni del Bohinjskega jezera in Stara Fužina. Pot bomo nadaljevali mimo nekaj stanov med delno še ohranjenimi značilnimi grbinastimi travniki do planinskega doma. Pod njim je skrito še eno razgledišče. Po počitku se bomo po isti poti vrnili v dolino.
Vrhovi nad Podbrdom so znani številnim planincem po izredni flori, vendar mnogi med njimi ne vedo, da hodijo po sledovih nekdanje meje med Italijo in Jugoslavijo.
Gledališče 2B stopa v novo sezono športno-literarno. Pohod začenjamo na Ajdovskem gradcu pri Bohinjski Bistrici (1. literarna postaja). Pot nas bo nato vodila skozi Bohinjsko Bistrico, čez Dobravo (2. literarna postaja) proti Ribčevemu Lazu (3. literarna postaja), po severni strani Bohinjskega jezera proti Ukancu (4. literarna postaja) in naprej do Slapa Savice (5. literarna postaja). Na vsaki liiterarni postaji bo o Prešernu s širšega zornega kota spregovoril dr. Janez Vrečko (Filozofska fakulteta), rdeča nit njegovih izvajanj bo »Ne branim se je vere Bogomile«. Pohod je tudi del projekta Pazi! Evropski obrazi! Belgijski dnevi v Bohinju, zato bo odlomke iz belgijske literature pripravila in brala mag. Anita Srebnik, profesorica nizozemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in prevajalka iz nizozemščine in flamščine.
Z gondolsko žičnico se peljemo na Vogel. Pot pričnemo pri Ski hotelu, se spustimo proti Žagarjevemu grabnu, kjer vstopimo v pragozd Lopata. V dolino se vrnemo z gondolsko žičnico.
