Pohodništvo dolenjska

MOKRONOG – TREBELNO

Arheološka pot pri Sv. Petru

Vrajski breg – grad – sv. Peter (1 km)
Skupek najdišč na Gorenjem Mokronogu (Sv. Peter, Vrajski breg, Grad) predstavlja zgodovinski zapis, ki na Slovenskem nima para. Njegova pripoved teče o dveh slabo poznanih dobah, ki pa sta zelo pomembni za poznavanje slovenske zgodovine: o prehodu iz vlaške pozne antike v slovanski zgodnji srednji vek ter o nastanku mogočnega fevdalnega gradu. Tudi poganski Slovani so pustili svoje sledove. Slutimo jih lahko v skupku treh svetih imen. Podobne poznamo tu in tam iz slovanskega sveta. Na Dolenjskem so tu prvič dokazana. Gre za ledinsko ime Ragac (Rogatec), Sveti Vrh z Marijino cerkvijo, (Gorenji) Mokronog s Sv. Petrom. Gre za kraje kjer so častili bogove neba, zemlje ter ognja in vode.
podrobno

Emina romarska pot

Emina romarska pot povezuje kraje, ki so povezani z življenjem Eme Krške. Poteka preko Koroške, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske in je povezana z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma – Pilgerweg). Na območju Srednje Dolenjske se ponuja kot enodnevni turistični aranžma Žlahtni spomini davne preteklosti.
podrobno

Mokronog – Debenec

Mokronog – dolina Pugled – Ribjek – Beli Grič – Križni Vrh (Gorenja vas) – Bačje – Debenec (2 uri)

Mokronoška arheološka skupina v Mirnski dolini

»Na koncu 4. stoletja pr. Kr. so se z vzhoda oz. severovzhoda naselili v precejšen del Slovenije, tudi v Mokronog in njegovo okolico, Kelti. Mokronoški Kelti so bili del plemenske zveze Tavriskov, katerih ozemlje je obsegalo področje od zgornje doline Save na zahodu do Bilo gore in Moslavačke gore na vzhodu, od Pohorja in Prekmurja na severu do Bele krajine na jugu. Prav mokronoška najdišča so najbolj vzorčna za razumevanje njihove kulture in po Mokronogu je ta keltska zapuščina tudi poimenovana kot ‘mokronoška skupina’.« (Stane Gabrovec)
Mokronog – Žalostna Gora – Ribjek – Beli Grič – Slepšek – Križni vrh – Ostrožnik – Žempoh – Volčje Njive – Sv. Helena – Zabrdje – Lanšprež – Kincelj nad Trbincem – Mirna

Pot romarjev

Pot romarjev od Žalostne Gore preko Vesele Gore na Zaplaz je pohodna pot, ki na stari romarski poti oživlja romarske običaje. Skrbnik Poti romarjev je Kulturno društvo Šentrupert.
Vstopna kapela na Žalostni Gori – cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni Gori – kapelica pred hišo Dolenškovih na Prelogah 15 – cerkev sv. Miklavža v Martinji vasi – cerkev sv. Roka v Hrastovici – cerkev sv. Kancijana v Gorenjih Jesenicah – Breg – kapela sv. Križa v Šentrupertu – cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu – kapela Žalostne Matere božje s križevim potom in cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori – Ravnik – Ostrež – Zabukovje – cerkev sv. Petra na Žunovcu – Brglez – Kumpolje – cerkev sv. Mihaela na Čatežu – cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu (28 km, 6-7 ur zmerne hoje)
Vodič po cerkvah na Poti romarjev

Urbanova pohodna pot

Rodine – Gradišče (varianta: Dolga njiva – Stara gora) – Blatni klanec – Zabukovje – Zglavnica – Čilpah – Vinski vrh – Štatenberk – Mirna vas –Zapadeži – Jerenga – Klevevž – Šmarjeta – Šmarješke Toplice (30 km)

Vorančeva pot Od Mokronoga do Pijane gore

»Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem.« (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, Od Mokronoga do Pijane gore, 1945)
Mokronog – Smetovšče – Sv. Vrh – Pavla vas – Malkovec – Zgornje Vodale – Telče – Pijana gora (– Gorenje Dole – Dolenje Dole – Škocjan – Zbure – Smetovšče – Mokronog) (15,6 km do Pijane gore oz. po krožni poti in skozi Škocjan 21,2 km)

NOVO MESTO

Na Trdinov vrh »   
Pot na Trdinov vrh, najvišjih vrh Dolenjske je zelo priljubljena tudi pri domačinih. Par začetnih kilometrov sicer poteka ob prometni cesti, kmalu pa pridemo do Žabje vasi, kjer v zavetju narave nadaljujemo pot do Hrušice od tu do Gabrja hodimo po neprometni cesti, nato pa se po gozdni poti povzpnemo do Gospodične ter naprej do Trdinovega vrha. V dolino se vračamo po vzporedni poti, ki nas vodi najprej po gozdnih poteh, potem še mimo vasi do Novega mesta.
Dolžina poti: 25 km

Rudolfova pot » 

Pohodniška in kolesarska pot poteka približno po meji pomerija Rudolfswertha, kakor ga je določil ustanovitelj Novega mesta Rudolf IV. Habsburški z ustanovno listino 1365. leta. Večji del poti nas vodi ob reki Krki ter mimo številnih vinorodnih gričev, posejanimi z zidanicami, ki veljajo za dolenjsko etnološko posebnost.
Dolžina poti: 37km

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here