Občine podravska regija

0
392

Benedikt

Občina Benedikt leži v severovzhodnem delu Slovenije in se razprostira po osrednjem delu Slovenskih goric med Pesnico in Ščavnico, vzdolž ceste med Lenartom in Gornjo Radgono. Občina meri približno 24 km2 in je v njej združenih 13 naselij, in sicer Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Štajngrova, Trotkova in Trstenik.

 Cerkvenjak

Občina Cerkvenjak je bila z zakonom uveljavljena 22. novembra 1998 v jugozahodnem delu nekdanje lenarške občine, na območju katere so nastale štiri nove. Pri nastanku nove enote lokalne samouprave ni bil zanemarljiv tudi dosedanji zgodovinski razvoj na področju politično – teritorialne razdelitve. Čeprav nastanek županij in kasneje župnij sodi v že bolj odmaknjeno zgodovinsko preteklost, so se njihovi sledovi v upravnih delitvah namreč ohranjali vse do najnovejšega časa; tako tudi pri nastanku Občine Cerkvenjak.

 Destrnik

Občina Destrnik se razprostira po sončnem gričevju Slovenskih goric in plitvih dolinah Pesnice na eni in Rogoznice na drugi strani, le nekaj kilometrov iz Ptuja. Že na daleč se ponaša s svojo značilno veduto, ki jo krasijo šola, cerkev in topoli ob njej. Bogastvo krajev se kaže skozi številne naravne, etnološke, kulturne, arhitekturne, poselitvene in druge danosti, ki bogatijo ljudi, ki uspešno združujejo bogastvo preteklosti z danostmi

 Dornava

Občina Dornava leži v Severovzhodni Sloveniji, na delu Ptujskega polja in delu Slovenskih goric. Na ravninskem delu ležita naselji Dornava in Mezgovci, ki sta v času velike bivše občine Ptuj bili združeni v KS Dornava. Na območju Slovenskih goric pa so vasi bivše KS Polenšak: Bratislavci, Brezovci, Lasigovci ; Polenci, Polenšak, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci.

 Duplek

Duplek leži na severovzhodnem obrobju Slovenskih goric, kjer se s trto porasli griči spuščajo k obrežju reke Drave. Je pretežno hribovito gričevnato območje z majhnim delom ravninskega področja ob reki Dravi in zajema površino 3920 hektarjev, kjer prebiva 6100 prebivalcev.
Občino sestavlja 10 naselji: Zg. Duplek, Sp. Duplek, Dvorjane, Vurberk, Zg. Korena, Sp.K orena, Žikarce, Jablance, Zimica, Ciglence.

 Gorišnica

Občina Gorišnica se razteza med ravninskim in haloškim gričevnatim svetom, ki ga ločuje in hkrati povezuje reka Drava. Na površini 61 km2 živi približno 6000 prebivalcev. V ravninskem delu je najpomembnejša gospodarska panoga poljedelstvo, v hribovitem pa sadjarstvo in vinogradništvo, ki izhajata iz bogate, večstoletne tradicije.

 Hajdina

Občina Hajdina se razprostira na terasah na desni strani reke Drave. Zelo jo razkosavajo razne ceste, in sicer S-J prometnica Dunaj – Zagreb, V-Z pa prometnica Ormož – Slovenska Bistrica. Občani smo imeli v preteklosti veliko problemov s takšno prometno ureditvijo (prometne nesreče z najhujšimi izidi). Del občine pa nam je razdelil tudi odvodni kanal HE – Zlatoličje.

 Hoče – Slivnica

Občina Hoče – Slivnica leži v severovzhodni Sloveniji, med Pohorjem in Dravskim poljem, ob drugem največjem slovenskem mestu, Mariboru. Torej meji na eno mestno občino in na pet nemestnih občin – Slovensko Bistrico, Ruše, Rače – Fram, Starše in Miklavž na Dravskem polju. Občina Hoče – Slivnica je mlada občina, nastala leta 1998. Občina Hoče – Slivnica se razprostira med Pohorjem in Dravskim poljem.

Juršinci

Občina je nastala 29.12.1994; nastala je iz celotnega območja KS Juršinci in naselja Hlaponci, ki je prej spadalo pod KS Polenšak. Ozemlje občine zavzema del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona, ter del Pesniške doline, meri 3625 ha (36,25 km2), ima 2.206 prebivalcev in 670 gospodinjstev (vir: SURS). Gostota prebivalstva je 60,77 oseb/km2. Občino Juršinci sestavlja 13. vasi oziroma naselij, to so naselja: Bodkovci, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Hlaponci, Juršinci, Kukava, Mostje, Rotman, Sakušak, Senčak pri Juršincih, Zagorcih.

 Kidričevo

Občina Kidričevo se ponaša s številnimi krajevnimi znamenitostmi, pa naj gre za naravno ali kulturno dediščino. Večina kulturno zgodovinskih objektov je povezanih s sakralno arhitekturo in umetnostjo. Naj izpostavimo le nekatere objekte: Imenitno veliko cerkev Marijinega vnebovzetja v Cirkovcah, poznogotsko cerkev sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju, župno cerkev sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju z ladjo iz leta 1662, cerkev iz 17. stoletja sv. Antona Padovanskega v Mihovcih in druge.

 Kungota

Občina Kungota je svet blagodejnega sonca in nežnih jutranjih jesenskih meglic. V devetnajstih naseljih živi na površini 4887ha 4804 prebivalcev, večina na podeželskem svetu, del pa v strnjenih naseljih, v vaseh: Spodnja Kungota, Zgornja Kungota, Svečina in Jurij ob Pesnici. Ob nastanku občine so ta naselja dobila status vaških skupnosti. Vasica Jurij ob Pesnici predstavlja glavno povezavo z Evropo preko mednarodnega mejnega prehoda Jurij – Lanngeg. Vsako leto se v vasi odvija mednarodna prireditev jurjevanje – blagoslovitev konj. To je deželica sonca in grozdja, svetovno znanega vina in prijaznih ljudi.

1
2
3
4
Deli
Prejšnji članekFestivali v Sloveniji
Naslednji članekZgodovinska mesta

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

eighteen − 5 =