Občine osrednjeslovenska regija

0
141

Občina Borovnica

Borovnica je gručasta vas na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, ki ji daje značilno podobo tudi lesna industrija. V vasi, kjer prebiva nekaj nad 2000 ljudi, je sedež občine, ki šteje okrog 4000 prebivalcev.Sredi kraja je še ostanek stebra čez 500 metrov dolgega zidanega železniškega viadukta, ki je sodil med največje tehnične dosežke 19. stoletja, saj so z njim premostili razsežno dolino. Na gradbeno znanje tega časa še danes spominja bližnji Dolinski most. Danes je železnica speljana nižje in globlje po dolini.Uro hoda od Borovnice je romantična soteska Pekel, ki jo je naredil potok Otavščica. Za varno pot mimo slapov danes skrbijo izdelane poti, brvi in stopnice, vendar je možnost za sprehode tudi za tiste, ki ne morejo v višino.

Občina Brezovica

Občina Brezovica je osrednja občina Ljubljanskega barja. Na vzhodu meji z mestno občino Ljubljana ter občinama Ig in Velike Lašče. Na jugu leži občina Cerknica, na zahodu pa občini Borovnica in Vrhnika. Na severu sta občini Dobrova – Polhov Gradec in Log – Dragomer.Zaradi naravnega in kulturnega bogastva smo Slovenija v malem. 30 km2 občine obsega barje z osamelci, Ljubljanico, sifonskim kraškim jezerom na Jezeru in rakiško planoto z zdravilno klimo in jezerom, 60 km2 pa pokrivajo kraški gozdovi.

Občina Dobrepolje

Občina Dobrepolje se razprostira na območju dveh med seboj povezanih kraških dolin, ki ležita med Malo goro in Tisovško planoto Dobrepoljske in Struške doline. Leži v Dinarskem svetu in ima trikotniško obliko. Najvišje je v severnem delu – 450 m nadmorske višine, na jugu pa je skoraj štirideset metrov nižje. V severnem delu je polje široko približno tri kilometre, proti jugovzhodu pa se oži in konča v Strugah. Ta del kraškega polja ima precej ponikalnic, pogosto je poplavljen, kar pa je tudi razumljivo, saj je v Strugah precej manjših izvirov ob stiku ravnine in hribovja na zahodu, ki je deloma že iz dolomita. Polje je dolgo kar štirinajst kilometrov. Na območju občine se nahaja tudi nekaj stoječih voda kot so: Stara luža, med vasema Cesta in Videm, luža Rekarica v naselju Podtabor ter luži Krnica in Močilo med vasema Četež in Potiskavec.

Občina Dobrova – Polhov Gradec

Leži na razcepu poti proti Horjulu in Polhovemu Gradcu. Je upravno središče občine. Po ljudskem izročilu
naj bi naselje dobilo ime po tisočletnem hrastu, ki so ga 1888. leta podrli. Ime bližnjega griča Gradišče in
kmeta Gradišnika nakazujeta staroslovansko naselitev. Marijina cerkev z mnogimi uslišanji je vabila številne
vernike, tako da je bilo tu več stoletij živahno ro ma rs k o središče. Polhov Gradec je slikovita vas v osrčju Polhograjskega hribovja. To je svet večjih in manjših kopastih hribčkov s samotnimi kmetijami med zelenimi gozdovi, med katerimi se skrivajo cerkve. Ta svet je zaznamovala tudi burna preteklost in narava ni prizanašala. O potresu 1348. leta v virih piše, da se je svet tresel štirideset dni, potres leta 1511 je podrl grad na vzpetini nad vasjo. Takrat je Polhov Gradec vstopil tudi v družbeno zgodovino, ko se je zaznamoval kot prvo žarišče vseslovenskega kmečkega upora 1515. leta. Opazno se je zapisal tudi v kulturno zgodovino. Številne prireditve, med drugim Dnevi medu, Večer pod Vetrnikom, Srečanje na Gori, Dan pod Lovrencem, Miklavžev sejem, Blagajevi dnevi, Mozartovi dnevi, koncerti klasične glasbe, salamijada, priložnostne razstave in druge občasne prireditve v Polhograjski graščini in Kulturnem domu Jakoba Trobca privabijo številne obiskovalce od blizu in daleč.

Občina Dol pri Ljubljani

Občina Dol pri Ljubljani leži na skrajnem vzhodu ljubljanske kotline med Savo in vzpetinami severno od ceste Ljubljana – Litija. Del občine leži tudi na desnem bregu Save. Velika je 33,37 km2 in ima 5063 stalnih prebivalcev (30.8.2007). Na pobočjih in vznožjih so razkropljene vasi s slikovitimi imeni, tako da ima občina skupaj kar 19 naselij. Zaradi mnogih vodotokov so bili ti kraji že od nekdaj naseljeni, saj naj bi mimo Dola tekla znamenita rimska cesta od Vrhnike proti Celju. Ker je tudi reka Sava konec prejšnjega stoletja tekla bliže pod vasmi, so bili tu pristani za čolnarje in splavarje.

Občina Domžale

Če prvič obiščete našo občino, potem vas vabimo v okolico gradu Krumperk. Ta nudi obiskovalcem veliko možnosti, saj so v idilični okolici urejene sprehajalne in jahalne poti, kolesarske poti, obiščete pa lahko tudi konjeniške prireditve, v bližini pa je tudi konjerejski center s tečaji jahanja in rekreacijskim jahanjem. Vabimo vas v Železno jamo in v bližnji Jamarski dom na Gorjuši, v katerem so član Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale uredili zbirko kamnin in fosilov, zbirko paleontoloških in speleoloških najdb, zbirke naravoslovca in jamarja Simona Robiča ter prikaz razvoja slamnikarstva na domžalskem območju. Navdušila pa vas bo tudi zbirka kapnikov iz vseh slovenskih jam.

Občina Grosuplje

Občina zajema Grosupeljsko kotlino, le-to pa sestavljajo Šmarska dolina, Grosupeljsko in Radensko polje ter okoliška hribovja, za katera so značilne številne manjše doline in kraška polja. Razen Kuclja, ki meri 743 metrov, noben hrib ne presega sedemsto metrov višine, razlika med kotlinskim dnom in vrhovi vzpetin pa komaj kje preseže tristo metrov. Občina Grosuplje se pri Škofljici dotika jugovzhodnega roba Ljubljanskega barja, pri Smrjenih gleda v Želimeljsko dolino, se za Škocjanom stika s turjaškim ozemljem, na Limberku in Starem gradu nad Čušperkom meji na Dobrepoljsko dolino, na Ilovi gori pa se že začenja obširno območje Suhe krajine. Na vzhodnem delu (Luče, Mala Loka) meji na občino Ivančna gorica, na severu (Troščine, Gorenja vas, Dole) pa na Ljubljano.

Občina Horjul

Horjulska dolina leži zahodno od Ljubljane, med dinarsko kraškim in alpskim svetom. Zaradi geološke sestave tal je pokrajina živahno razgibana. Po močvirnati dolini teče potok Šujica ali Horjulščica, nad njo se dvigajo glinasto-skrilavi hribi in strma dolomitska pobočja. V njih je precej kraških jam, ki jih najdemo na Vrzdencu, Samotorici in Žažarju. Občina Horjul meji na občino Dobrova – Polhov Gradec ter na drugi strani na občino Vrhniko.Občina Horjul je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 33 km2 in se po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 168. mesto. Po številu prebivalcev,  teh je približno 2800, se med slovenskimi občinami uvrsšča na 158. mesto.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

fourteen + 20 =