Prva znana omemba Bleda je datirana z 10. aprilom 1004, ko je sveti rimski cesar Henrik II. Bled z okolico poklonil škofu Albuinu iz Brixna na južnem Tirolskem. Romarji so že od srede 8. stol. prihajali k Sveti Mariji na Blejskem otoku, kjer so predniki današnjih Slovencev, Karantanci, častili Živo – staroslovansko boginjo ljubezni in plodnosti. Ves srednji vek so Blejci zaradi dobrega stranskega zaslužka z romarji živeli precej bolje kot njihovi sosedje, pravi turizem pa se je začel razvijati šele s prihodom Švicarja Arnolda Riklija leta 1854. Spoznal je veliko zdravilno moč jezerske in termalne vode, sonca in zraka ter pod grajsko skalo ob jezerski obali postavil skromne koče in zraven sezidal zdraviliško stavbo. Domačini so hitro spoznali, da se da z gosti zaslužiti precej več kot z romarji in so začeli stare romarske gostilne preurejati v prenočišča in graditi prve hotele. Ob prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja je na Bledu lahko prenočilo že več kot tisoč gostov.
Občini pripada razsežno ozemlje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Nomenjskim kotličem, Spodnjo Bohinjsko dolino in južnim pobrežjem Bohinjskega jezera. Na severu se meja drži skalnih sten in vrhov nad prepadnim levim bregom Save Bohinjke, na jugu poteka preko gorskih planot in vrhov bohinjskega grebena ob nekdanji državni meji; od Vogla (1923 mnm) čez Črno prst (1844 m) do Možica (1602 m), odtod dalje pa po robu Ratitovčeve planjave (Črni vrh 1487 m, Gladki vrh 1672 m in 1666 m). Zahodna meja gre po slemenih jugozahodno od jezera (Konjski vrh, 1527 m; Mala Škrbina, 1996 m), vzhodna pa vključuje še dobršen del prave Jeloviške planote (Javorov vrh, 1580 m; Macesnovec, 1312 m; Črna peč, 1273 m). Rečna zajeda Save Bohinjke med Pokljuko in Jelovico, vrezana v debele apnene sklade, se tostran Soteske v Nomenjskem kotliču razširi, strmine v mehkejših tleh zložno prehajajo v široko tektonsko depresijo Bohinjske kotline; pred jezerskim kotlom se dolina zopet zapre.
Občina Cerklje na Gorenjskem je ena izmed petih leta 1994 novoustanovljenih občin, ki so nekdaj spadale pod skupno občino Kranj . Njena površina meri 78 km2 in ima 6729 prebivalcev, pri čemer je gostota prebivalstva izrazito večja v južnem ravninskem delu občine, poseljenost goratega dela občine pa je bistveno nižja. Cerklje so že v stari kranjski občini po družbenem planu razvijali kot lokalno oskrbno središče in opremili s potrebnimi oskrbnimi funkcijami, zato je bilo ob reformi lokalne samouprave jasno, da bodo med novimi občinami tudi Cerklje na Gorenjskem, ki jo sestavlja 21 vaških skupnost. Cerklje na Gorenjskem so danes pomembno vozlišče poti, ki vodijo skozi vasi pod gorskim obodom in po pobočjih Krvavca. Občina Cerklje na Gorenjskem sodi med lokalne skupnosti z jasno začrtanimi razvojnimi smernicami.
Prva naselitev v teh krajih seže 650 let pred našim štetjem. Prvi pisani dokument, ki se nanaša na ta prostor, pa ima letnico 973. Na tej podlagi je bil s sklepom občinskega sveta Občine Gorenja vas – Poljane za občinski praznik določen 23. november, dan ko je bila leta 973 zapisana darilna listina cestarja Otona II. kot najstarejši pisni vir, v katerem so prvič omenjeni kraji v današnji Občini Gorenja vas – Poljane. V občini je med leti 1981 in 1990 deloval Rudnik urana Žirovski vrh. Župan občine Milan Čadež.
Občina Gorje, ki je nastala leta 2006 z izločitvijo iz Občine Bled, meri 119,27 km² in šteje 2917 prebivalcev. Naselja, ki sestavljajo občino so Grabče, Krnica, Mevkuž, Perniki, Podhom, Poljšica pri Gorjah, Radovna, Spodnje Gorje, Spodnje Laze, Višelnica, Zgornje Gorje in Zgornje Laze. Meji na Bled, Bohinjsko Belo, Jesenice, Kranjsko goro, Bohinj. Ime Gorje pomeni, da so ti kraji »gor«, so visoko. Gorjanske vasi so zadnje večje vasi pod Triglavom. Imena vasi so stara in so nastala predvsem po imenih okoliških hribov. Najpomembnejši znamenitosti občine sta Pokljuška soteska in soteska Vintgar.
Občina Jesenice se razprostira na skrajnem severozahodu Slovenije. Na severu jo omejuje avstrijska meja za Klekom, Golico in Sedlom Suha, na zahodu pa karavanški predor, ki je obenem tudi najkrajša cestna povezava Gornjesavskega in širšega slovenskega območja z Zahodno Evropo. Obsega večji del Doline ob Savi ter stranske gorske doline med Karavankami in visokimi grebeni Julijskih Alp. Na začetku ozke doline, kjer se Mežakla s podgorjem najbolj približa Karavankam, so zrasle Jesenice, delavsko, železarsko, hokejsko, obmejno mesto in občinsko središče. Pestra zgodovina Jesenic je pustila dolgotrajen pečat ne le pri prebivalcih, ki tu živijo in delajo, ampak tudi v kraju, kjer najdemo številne ohranjene kulturne spomenike, prenekatera pročelja jeseniških mestnih poslopij, mnoge razstavljene najdbe in ohranjene zapise.
S svojo severno lego meji na Avstrijo (Jezerski vrh), njeno podnebje pa je primerno za zdravljenje očesnih bolezni. Glavne gospodarske panoge so gozdarstvo, (kmečki) turizem in živinoreja. Na jugu meji na občino Preddvor. Do leta 1919 je bila del dežele Koroške.
Kranj je prijetno zgodovinsko mesto na skalnatem pomolu nad sotočjem planinskih rek Save in Kokre. O davni preteklosti Kranja govorijo arheološke najdbe, staro mestno jedro in obzidje ter obrambni stolpi. Tisto, po čemer je Kranj še posebej znan so: Prešernov grob v Prešernovem gaju, Prešernov spominski muzej in Prešernovo gledališče s spomenikom dr. Franceta Prešerna. V samem mestnem jedru si je moč ogledati tudi Mestno hišo, v kateri je stalno predstavljena arheološka razstava Železna nit, Pavšlarjevo hišo, ki je primer bogate meščanske stavbe iz 16. stoletja in z enim izmed najlepših renesančnih arkadnih hodnikov v Sloveniji, ter Grad Khislstein, ki predstavlja utrdbeno področje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega veka.
Občina Kranjska Gora leži na severozahodu Slovenije, na tromeji z Avstrijo in Italijo, ob vznožju julijskih Alp in Karavank, v ožjem območju Triglavskega narodnega parka. Kranjska Gora je občinsko središče in največji kraj Zgornjesavske doline. Je tudi gorski turistični kraj in pomembno, svetovno znano zimskošportno središče. Okrog starega vaškega jedra je zrasel nov, turistični del naselja s hoteli, zasebnimi sobami in apartmaji, počitniškimi domovi, rekreacijskimi objekti in trgovskim središčem. Kraj se je prvotno imenoval Borovška vas in je bil poseljen s Slovenci s Koroškega. V času, ko je nastajala Kranjska Gora, so bili gospodarji Gornjesavske doline briksenški in ortenburški grofje, pozneje pa so posest nasledili celjski grofje. Grof Friderik II. je leta 1431 dal postaviti grad Belo peč.
