| ABONMA SOTOČJE: PREDSTAVA OČE Spoštovani abonenti in ljubitelji gledališča. Abonma Sotočje nas bo razvajal tudi v mesecu februarju.
Po muziklu, komediji in baletu bomo tokrat deležni čustvene zgodbe o dementnem očetu in njegovih najbližjih, ki bo v nas prebudila občutke ljubezni, žalosti, sočutja in neizmerne potrpežljivosti.
V kulturni dom Medvode prihaja nagrajena predstava Oče, tragična farsa francoskega dramatika Floriana Zellerja, za katero je igralec Branko Završan na sanktpeterburškem festivalu decembra prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.
Predstava bo nadomestila predstavo Moški brlog, ki je zaradi daljše bolniške odsotnosti enega od glavnih igralcev gostujoče gledališče žal ne more izvesti.
Vabljeni v kulturni dom Medvode, 15. februarja ob 19.30. Nekaj vstopnic je še na voljo za izven. O predstavi:
‘Igra francoskega dramatika srednje generacije Floriana Zellerja (1979) Oče (2012) je izmuzljiva pripoved o dementnem očetu in njegovih najbližjih, ki se soočajo in spopadajo s to srhljivo boleznijo. Avtor je zanjo prejel vse najprestižnejše evropske nagrade, od Molièrove do vseh britanskih nagrad za dramatiko.
Avtor nas v svet dementnega očeta Andréja spretno zapelje tako, da stvari vidimo skozi njegov pogled, ne z vidika hčere Anne, njenega partnerja Pierra ali bolniške negovalke. André si na vso moč prizadeva, da bi v svojem zmedenem svetu našel smisel. Bolezen namreč skokovito napreduje in njene manifestacije se kažejo na različnih ravneh. Pripoved nenehno spodmika naša pričakovanja in mestoma deluje celo kot srhljivka, še posebej takrat, ko se v očetovem stanovanju pojavijo popolni tujci, mestoma pa tudi kot čudna pinterjevska črna komedija.Tako pravzaprav ni mogoče trditi, da se res nahajamo v Andréjevem stanovanju. Prav tako ne moremo biti povsem prepričani, ali ima oče eno ali dve hčeri. In če dve, zakaj njegova druga hči Elise nikoli ne pride na obisk? Ali Anne živi v Londonu ali v Parizu? Kdo so neznanci, ki vstopajo v njegov svet? Jih tako vidi le bolnik in kako jih vidimo mi?
Igra se zelo pretkano poigrava tudi s časom, podobno kot čas bržkone dojemajo ljudje z Alzheimerjevo boleznijo. Po drugi strani pa je preprosta, na videz nezapletena, le da nas ves čas sili k pirandellovskemu vprašanju, kaj je resnica in kakšna ta naša stvarnost pravzaprav sploh je. ‘ Vabljeni! |
