Naravne znamenitosti savinjska

BISTRICA OB SOTLI 
Soteska reke Bistrice ‘Prišjek’, Zagaj
Med Trebčami in Zagajem  je reka Bistrica vrezala okoli 3 km dolgo sotesko, ki je med Rebrijo in Tisovcem tako tesna, da je neprehodna. Pobočja so strma, skalovita in gozdnata, na južno stran se dvigujejo preko 400m. To je najbolj ohranjena in slikovita rečna soteska v vzhodni Sloveniji in predstavlja odlično ohranjen del rečnega ekosistema.

Izvir Trebčice, Trebče
Neznane in skrivnostne so podzemeljske poti vodnih kapljic, preden pridejo na dan kot izvir Trebčice. Zbirajo se v velikem poroznem pokrovu litotamnijskega apnenca, ki gradi Križan Vrh in Dekmanco, stik z neprepustno podlago peščenega laporja pa jim onemogoča nadaljevanje poti v notranjost zemlje. Stalni izvir je skozi tisočletja izdolbel kratko sotesko, nad katero se dviguje okoli 30m visoka, bleščeča bela stena litotamnijskega apnenca. Veter, voda, sonce in zmrzal ne dopuščajo, da bi se stena odela v zelenje, pač pa jo intenzivno drobijo v grušč, ki zasipa pobočje in okolico izvira.

Kraški izvir ‘Davjek’, Dekmanca
Izvir se nahaja v litotamnijskem apnencu srednje miocenske starosti in sicer ob manjšem prelomu. Gre za kraški izvir v osamelem krasu Kozjanskega parka. Za kraške izvire je značilno tudi veliko nihanje pretoka in občasna kalnost ob visokih vodah. Leži v plitvi kotanji, pomaknjeni v strmejše pobočje. V premeru meri 1m in se nadaljuje v potok, kjer je nato še en manjši izvir, katerega voda se uporablja tudi za pitje. Potok se izliva v reko Sotlo.

Litotamnijski apnenec in rodoliti, Ples
Srednjemiocenski, badenijski apnenci, v geološki literaturi znani kot litotamnijski apnenci, dajejo Kozjanski pokrajini poseben značaj. Ime so dobili zaradi številnih in značilnih litotamnijskih alg, ki so v njih pogosto tako številne, da so kamnotvone. Alge so v velikih tratah preraščale dno nekdanjega Panonskega morja. Po odmrtju so izgubile prvotno rdečo barvo in so razpoznavne samo še kot skorjaste in kopučaste bele prevleke znotraj kamninske mase.  Iz njega so domači mojstri kamnoseške obrti klesali kamne za stiskalnice, portale in ga ponekod uporabljali tudi za zidavo.

Skalno oko, Kunšperska gora
V Kunšperskih gozdovih je moč najti tudi večje ali manjše skalne osamelce, ki nakazujejo na pestro oblikovanje površja v preteklosti. Eno takih je večji skalni osamelec, imenovan Kunšpersko okno, našli pa ga bodo tisti pohodniki, ki bodo skrenili iz shojenih poti in se odpravili raziskovat te gozdove.

Ribnik, Trebče
Ob Kolarjevi domačiji je danes manjši ribnik. Pod leseno Kolarjevo hišo je nekoč tekla reka Bistrica. V letih 1971-1972 so urejali novo cesto med Podsredo in Bistrico ob Sotli in takrat so tok reke Bistrice premestili bolj južno, neposredno pod vznožje Orlice. Opuščeni rokav reke Bistrice so uredili v ribnik. V ribnik priteka potok Periše, na vzhodnem delu ribnika je urejen umeten odtok v Bistrico. Ribnik ni globok, pretok je močan, zato voda ni temperaturno razslojena in tako se na dnu razrašča rastlinski svet.

Perišče, Trebče
Da je mesto ob izviru dalo ime kar celotnemu potoku, kaže da se je obravnavani prostor skozi zelo dolgo časovno obdobje uporabljal kot perišče, pri »perišu« so ženske prale perilo. Tu so v glavnem prale gospodinje iz okoliških kmetij nad izvirom, tem pa so se v zimskih dneh pridružile ženske tudi iz bolj oddaljenih domačij, kajti nihče ne pomni, da bi ta izvir kdaj presušil, pa tudi voda v izviru je bila pozimi nekoliko toplejša od vode v Bistrici.

Žurajev hrast, Križan vrh
Hrast graden je zelo pogosta vrsta v Kozjanskem parku, Žurajev hrast pa je med njimi poseben zato, ker je izrednih dimenzij, saj je debelejši od metra in pol in je star vsaj 250 let.

CELJE

Šmartinsko jezero 
Privlačnost Šmartinskega jezera, ki leži zgolj 5 kilometrov severno od Knežjega mesta, se odseva v njegovi razgibani obali, ki ponuja priložnosti za dolge sprehode in rekreacijo ter v bogastvih ki jih prinaša voda… Jezero, ki je nastalo po izgradnji pregrade Loče na potoku Koprivnica, je pravi raj za veslače in jadralce, ljubitelje kampiranja in piknikov v naravi in seveda ribiče. Poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode sta se jezero in njegova okolica z leti spremenila v rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je iz leta v leto popularnejše.

Celjska koča

S parkirišča pri gasilskem domu v Zagradu Celjani začenjamo svoje kratke izlete na Celjsko kočo, do katere nas vodi markirana pešpot. V zimskih mesecih, ko so dnevi nekoliko krajši in gozdne poti zasnežene pa nam smučišče ob Celjski koči, ki se razprostira na več kot 4 ha, nudi odlične priložnosti za zimsko rekreacijo. Do 834m visokega Tolstega vrha vas bo pripeljala posodobljena vlečna naprava, od te točke pa se prepustite uživanju v smučarskih ali deskarskih radostih.
DOBRA

Zdraviliški park

Med starodavnimi drevesi zdraviliškega parka igrivo teče Topliški potok in harmonično dopolnjuje idilično podobo, v kateri se živa narava izvrstno ujema z vijugastimi potkami in umetelno tlakovanimi sprehajališči, kjer so klopi, da počijeta telo in duša. Najstarejši v parku je kostanjev drevored, ki ga je dal zasaditi leta 1820 tedanji lastnik, grof Franc Ksaverij Kajetan Dieners-berški.

Ledenica (Bierkeller) 

Nedaleč stran od graščine Gutenek (dvorec Dobrna) proti Hudičevem grabnu se nahaja jama Ledenica.  V kamniti strmini so v daljni preteklosti naravno jamo apnenčastega izvora razširili in spremenili v skladišče ledu za hlajenje piva iz pivovarne v graščini Dobrnica. Kasneje je služila za skladišče in hladilnico pijač. V zimskih mesecih so vanjo spravljali led, ki so ga dobivali v bližnjih ribnikih, in se je obdržal vse tja do konca poletja.

Soteska hudičev graben (Zlodejev graben)

Iz centra Dobrne je do ozke, približno kilometer dolge soteske hudournega potoka Dobrnice prav blizu. Ime je dobila po Zlodejevi kmetiji na Klancu. Ime kmetije se je preneslo tudi na hrib Zlodejev reber

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here