HRASTNIK
Kopitnik
flora in vegetacija vrha in pobočij Kopitnika
Kovška luknja
jama na severovzhodnem pobočju Kovka pri Dolu pri Hrastniku
Votlina v stolpu
jama v stolpu pri Podkraju
Bajdetov graben s slapovi
soteska Bajdetovega grabna, desnega pritoka Save, z več slapovi pri Podkraju
Bezovo – bodika
bodika v Bezovem nad sotesko Ničnice
Boben – skalni osamelci
skalni osamelci v soteski Boben severno od Hrastnika
Izvirišče
sotočje štirih potokov pri Podkraju
Jelenove skale
skalni stolpi iz litotamnijskega apnenca severno od Dola pri Hrastniku
Klemenčeve skale
osamelci nad Novim Dolom severno od Dola pri Hrastniku
Matica – gozdni rezervat
gozdni rezervat severno od Matice
Matica – osamelci
osamelci severnovzhodno od Matice v Podkraju
OP Ojstro- nahajališče fosilov
nahajališče oligocenskih fosilov, opuščen dnevni kop rjavega premoga severnozahodno od Kozjega
Pekel – gozdni rezervat
gozdni rezervat Pekel zahodno od Kovka
Pekel – soteska pri vasi Čerdenc
soteska Pekel pri vasi Čerdenc jugovzhodno od Dola pri Hrastniku
Plavčeva lipa
lipa pri domačiji Plavc v Kalu
Podkraj – skalni osamelec
skalni osamelec južno od Podkraja v Škratovi dolini – 5587 Ravne
Reberske skale
osamelca severno od Hrastnika
Turje – lipa
lipa pri cerkvi sv. Štefana v Turju
RADEČE
Jeračeva smreka je stebrasta smreka, popolnoma podobna cipresi, visoka 23 m, z obsegom 91,5 cm in premerom skoraj 30 cm. Domneva se, da je dejstvo, da je na nadmorski višini 700 m zrasla smreka z zelo ozko in gosto raščeno krošnjo, posledica mutacije, saj so takšne smreke sicer značilne za visokogorski svet, kjer gre za evolucijsko prilagoditev populacije na obilne snežne padavine. Poleg tega se Jeračeva smreka od visokogorskih razlikuje tudi po tem, da je krošnja mnogo gostejša, veje pa mnogo krajše in bolj poleknjene, segajoče skoraj do panja.
Dolina Sopote
Dolina Sopote leži v nedrjih Kuma in predstavlja južno mejo Kumljanskega hribovja. Ime in obraz ji daje potok Sopota, ki izvira okoli 760 m visoko pod vasjo Velika Preska in se skozi 18 km dolgo, divjo, slikovito in ozko dolino s številnimi brzicami in slapišči prebija vse do Radeč, kjer se na nadmorski višini približno 200 m izliva v reko Savo. Porečje Sopote meri skoraj 60 km2, od tega je kar 70 % površin pod gozdom.
Gašperjev kostanj Kranjski šebenik (Erysimum carniolicum)
Ob domačiji Gašperja Kiška raste na nadmorski višini 520 m najdebelejši domači kostanj v Sloveniji. Mogočnež se ponaša z izjemnimi dimenzijami: visok je 18 m, obseg debla pa v prsni višini znaša kar 10,93 m. Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi, osrednji vrh je suh, vendar drevo še zmeraj obilno rodi.
Potok Pihovec
Potok Pihovec izvira pod potjo, ki vodi skozi Zagrad (Studenci) na Vetrni vrh in naprej proti Kumu. Po ljudskem izročilu naj bi Kum stal na treh skalnatih nogah, pod njimi pa naj bi ležalo jezero. Taka domneva je osnovana na starem ljudskem prepričanju, da se v vsaki gori skriva zbiralnik vode. Tako naj bi se v Mrakovi dolini na Čimernem kos zemlje pogreznil v to jezero. V Škofji Riži naj bi nekoč padel par volov v neko jamo.
Turška jama na Vetrnem vrhu
Jama na Vetrnem vrhu še ni raziskana. Vanjo vodi pol metra visok in meter širok rov, dolžine 3-4 m; nato se jama razširi v obliko ledvice in meri približno 5 x 2,5 m. V jami je nekaj kapnikov, dom pa so si v njej našle kobilice in netopirji. Ime jame po ljudskem izročilu izhaja iz časov turških vpadov, ko so se vanjo pred Turki skrivali domačini, ki poznajo težko dostopen teren pod Vetrnim Vrhom.
