Naravne znamenitosti pomurska

0
92

NARAVNE ZNAMENITOSTI
Park ob dvorcu Matzenau, Prosenjakovci

V parku v Prosenjakovcih se skrivajo ruševine neoklasicističnega dvorca z začetka 19. stoletja. V parku raste nekaj velikih platan, gledičevk, zasajenih v krogu. Drevored divjih kostanjev poudarja vodni jarek ob vzhodnem robu parka. Zasnova parka je razvidna iz katastrske karte iz leta 1860.

Fuks graba, Korovci

Gozd v Fuks Grabi v velikosti 62,67 hektarjev predstavlja tipičen gozd kolinskega pasu Goričkega. Drevesna sestava na območju je izredno pestra: prevladujejo iglavci (rdeči bor, smreka, macesen, jelka, zeleni bor)- le- teh je 83 %, listavci (bukev, graden, beli gaber, robinija, črna jelša) so zastopani v manjšem deležu- 17% vsega skupaj.  Lesna zaloga je 216 kubičnih metrov na hektar. Rastlinske združbe, ki grade sestoj: Querco-Carpinetum pinetosum, Myrtillo-Pinetum fagetosum in Querco-carpinetum. Gozd je izrednega pomena zaradi primešanosti jelke, le-ta namreč na Goričkem dosega skrajno točko svojega areala.

Ledavsko jezero, Krašči

Med vasema Krašči in Pertoča je umetno akumulacijsko jezero, ki zadržuje vodo potoka Ledava in tako varuje niže ležeče vasi in Mursko Soboto pred poplavami. Je prijetno okolje za kratke sprehode in opazovanje narave. Jezero in okolica ponujata domovanje številnim pticam, pa tudi drugim živalim in rastlinam. Tukaj gnezdi na primer čapljica (Ixobrychus minutus) in vse tri vrste naših cvrčalcev, ob selitvi pa je bilo zabeleženih kar 22 vrst pobrežnikov. Na severni strani in deloma na vzhodni ter zahodni strani jezera so obsežnejši sestoji vrbovja, na plitvinah ob robu so manjša trstišča, ob vtoku v jezero pa so razviti muljasti poloji z nekaterimi redkimi in ogroženimi vrstami. Na poplavnem območju severno od stalno ojezerene površine so raznoliki travniki z različnimi vlažnostnimi razmerami ter manjša mlaka in ribnik, ki dopolnjujeta pestro paleto različnih življenjskih okolij.

Pertoča – močvirni travniki, Pertoča

Severno od Ledavskega jezera, v poplavnem območju, je dokaj velik, sklenjen kompleks mokrotnih travnikov, katerih večji del je ekstenzivno gojen ali celo povsem opuščen. Med raznovrstnimi združbami izstopajo po zastopanosti vrst travniki združbe Ranunculo-alopecuretum, na vlažnejših depresijah pa mnoge združbe visokega šašja (Magnocharition). Na občasno poplavljenih območjih je razvita združba zdravilne strašnice in bilnice, vmes so ohranjene mejice, drevesni osamelci in grmiščni otoki. Na območju uspevajo redke in ogrožene vrste (Iris sibirica, Alisma lanceolatum, Gratiola officinalis, Ranunculus sceleratus idr.).

Sotinski breg – Kugel, Sotina

Hrib na skrajnem severnem delu Goričkega, ob meji z Avstrijo, je geomorfološka posebnost območja. Hrib nad sotesko Ledave sestavljajo paleozojski skrilavci – najstarejše kamnine na tem območju, ki se značilno razlikujejo od okolice iz mnogo mlajših sedimentov. Paleozojski skrilavci pogojujejo značilno obliko hriba in s tem specifično morfologijo terena in krajinski izgled tega dela Goričkega. 418 m visoka vzpetina je pretežno pokrita z gozdom in predstavlja najvišjo točko Goričkega. Na južnem obrobju je aktiven kamnolom.

Nuskova – Slatinski vrelec, Nuskova

Izviri mineralnih voda (vsebujejo nad 1g/l raztopljenih mineralnih snovi ali nad 1g/l prostega plina CO2) se pojavljajo v severovzhodnem delu Slovenije. Velika gostota naravnih ali delno ohranjenih izvirov je ostala samo še v osrednjem delu Ščavnice in delu Kapelskih goric, na območju reke Ledave, v okolici naselja Nuskova, se nahaja Nuskovski slatinski vrelec. Vrelec je kaptiran, ljudje iz bližnje in daljne okolice vodo občasno še uporabljajo.

Ledava, Rogašovci

Na območju med državno mejo z Avstrijo in Nuskovo, kaže kljub posegom v preteklosti, struga Ledave sonaravno podobo z ohranjeno obrežno zarastjo in naravnimi hidrološkimi in morfološkimi značilnostmi. Ledava je del obsežnega habitata vidre (Lutra lutra) in jelševca Astacus astacus.

Izvir slatine, Sotina

Ob geološki poti po meji med Slovenijo in Avstrijo, ki se prične v Sotini pri gostilni Valec, je nedaleč od začetka poti slatinski izvir v potoku. Za razliko od drugih potokov na goričkem tečejo potoki ob učni poti po kamnitem dnu temnih skrilavcev.

Serdički ali Rdeči breg, Serdica

Breg je visok 416m in je takoj za Sotinskim bregom drugi največji hrib v Pomurju in na Goričkem. Z vrha na katerem stoji brunarica se odpira pogled na avstrijsko Štajersko inv dolino Ledave vse do Mure in čez.

Grad- grajski park, Grad

Grajski park se nahaja v okolici gradu Grad (obodni grad predstavlja eno najobsežnejših baročnih grajskih arhitektur na Slovenskem). Obsežni park je nastal v 19. stol in je primer oblikovanja v svobodnem krajinskem slogu, v okolici prehaja v gozdni sestoj na grajskem griču. Ohranjenih je veliko starih dreves izjemnih dimenzij: dob, platane, tulipanovci, gledičevke.

Grad na Goričkem – nahajališče bazalta in piroklastitov, Grad

Severno od Grada na Goričkem je v manjšem opuščenem kamnolomu nahajališče bazalta in piroklastitov, ki vsebujejo olivinove nodule. Te so ovalne in tudi nekoliko oglate oblike, ki dosežejo velikost od enega do nekaj centimetrov. Nekatere obdaja črn, nekaj milimetrov debel bazaltni ovoj. Glavni mineral v nodulah je olivin, primesi so ortopirokseni, rjavkasto zeleni klinopiroksen in spinel. Plasti bazaltnega tufa in tufita so razširjene pri nas samo kot manjši erozijski ostanki na Goričkem.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here