BENEDIKT
Čolnikova trta
Občina Benedikt je potomko Stare trte posadila 14. maja 2005 pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah, v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čolnika . Ob tej priložnosti je mestni viničar mag. Tone Zafošnik Občini Benedikt predal Listino o cepiču Stare trte, znamenito vino, polnjeno v umetniško oblikovano stekleničko Oskarja Kogoja, ter Listino o vinu z žlahtne vinske trte, stare preko 400 let, ki raste na mariborskem Lentu. Modra kavčina ali žametna črnina, kot je ime trti, je ena najstarejših pristnih slovenskih sort.
Slatinski vrelci
O bogastvu mineralnih in termalnih vod na Štajerskem so pisali že različni avtorji vse od konca 16. stoletja naprej. Starejši avtorji so opisovali predvsem medicinsko vrednost teh izvirov. Sistematičen pregled najstarejših člankov na temo mineralnih vod na Štajerskem je podal Ciril Šlebinger (1932). Iz pregleda je mogoče razbrati, da so se predvsem avstrijski geologi v 19. stoletju zelo radi ukvarjali s preučevanjem mineralnih vod na Štajerskem. Šlebinger v isti razpravi prav tako podaja pregled mineralnih vrelcev na Štajerskem
Gomile
Benediški kraj, prijazen svet gričev, očarljivih vmesnih dolin in povodje potokov Ročice in Drvanje , v osrčju Slovenskih goric, je bil že v preteklosti središče živahnega zgodovinsko kulturnega dogajanja. Iz tega območja poznamo največja gomilna grobišča pri nas (Trotkova, Trstenik, Benedikt, Sp. Ročica in Ločki vrh), rimske naselbinske ostaline (Drvanja, Ihova, Trotkova in Obrat) in svetovno znano najdbo 26-tih bronastodobnih negovskih čelad iz Ženjaka.
CERKVENJAK
Hrast s sedem metrskim obsegom
Za mogočni hrast v župetinški grabi ve le malo ljudi, čeprav je malo takih hrastov v Sloveniji.
Obseg debla meri 7m. Njegove dvojnike najdemo v okolici Krškega, Sp. Ščavnici, Čakovi in morda še kje, a jih naravovarstveniki nimajo v evidenci, tako kot tudi velikana v Župetincih ne. Njegova starost se giblje od 300 do 400 let. V letu 2000 so se domačini odločili in uredili okolico hrasta, saj ga je prej obdajalo gosto grmičevje. Pod njegovo krošnjo so postavili klopi in uredili potko do hrasta, tako da si ga lahko vsak ogleda in posedi pod njim.
HOČE – SLIVNICA
Botanični vrt
Od leta 1999 je Botanični vrt v Pivoli vključen v združenje mednarodno priznane botanične vrtove »BOTANIC GARDENS CONSERVATION INTERNATIONAL.« Vrt nudi in omogoča: izobraževanje, raziskovanje, ohranjanje rastlinskih vrst, vzdrževanje lokalno ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko pomembnih gozdnih vrst, funkcije genskih bank in pospeševanje sonaravnega turizma. Ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst je ena izmed najpomembnejših nalog botaničnega vrta. Rastline v botaničnem vrtu predstavljajo najcenejšo, najzanesljivejšo in najtrajnejšo semensko gensko banko. Poleg zbiranja semena v botaničnem vrtu, se po potrebi zbirajo tudi v naravi, še zlasti pod Pohorjem
Pohorske bukve
Takšni sta na primer precej nad meter debela bukev na križišču poti na pohorskem grebenu med Ledinekovim koglom in Reškim vrhom ter malenkost tanjša, a še vedno debela bukev pri odcepu h Kagerjevemu domu in Andrejevemu (Pajkovemu) domu, nedaleč od Mariborske koče.
Berledinova tisa
Zaradi cenjenega in uporabnega lesa so jo v minulih stoletjih močno sekali, tako da je v slovenski naravi danes redka in zato zavarovana. Danes najdemo v gozdovih predvsem manjše tise. Predvsem okrog domačijna severovzhodnem delu Pohorja in vzhodnega Kozjaka, pa je ohranjenih kar nekaj mogočnih tis, ki so jih ljudje nekoč sadili kot hišna drevesa.
Drevored pri Slivniškem gradu
Ohranjen je tudi del lipovega drevoreda (pri vrtcu), ki je bil nekoč zasajen na celotni poti do gradu. Na nasipu nekdanjega ribnika raste skupina treh jesenov, največji izmed njih ima obseg debla 386 cm in je visok 32 m.
Dolarjev domači kostanj
Kot najbolj značilno drevo je zato simboliziran tudi v občinskem grbu. Dolarjev domači kostanj se imenujepo kmetiji Dolar na Pohorju. Nekateri domačini ga imenujejo tudi Robičev domači kostanj po lastniku kmetije, kjer stoji. Kostanj sodi ne le med najmogočnejša drevesa na Pohorju, temveč tudi po vsej Sloveniji. Raste na travniku nad kmetijo Dolar na južnem pobočju nad Hočkim potokom. Mogočnost drevesa nas preseneti šele, ko stopimo pod njegovo krošnjo. V prsni višini meri obseg debla 850 cm, kar je dobrih 260 cm premera. Po pripovedovanju naj bi bil kostanj star okoli 500 let.
