Naravne znamenitosti osrednjeslovenska

0
79

DOBREPOLJE

Tik ob regionalni cesti Rašica-Ponikve teče Rašica
Ponika v sistemu ponornih jam na Brdavsovem v Ponikvah, kjer potem svojo podzemno pot nadaljuje proti Radenskemu polju. Ob visokih vodah pa Rašica podaljša svoj površinski tok po suhi strugi vse do naselja Predstruge. Dolgotrajnejši nalivi pa površinske vode združijo ter razširijo vse do južnega dela občine, do Struške doline. Poleg ponikalnice na Brdavsovem leži Marketova jama, ki se odpira v večinoma suhi strugi in je ena od pomembnejših ponornih jam dobrepoljskega območja, ki je povezana tudi s podzemnim tokom Rašice.

Zasajen lipov gaj
stoletnih lip za cerkvijo sv. Antona Padovanskega ter tri posamezne neposredno ob cerkvi so pomembne tako z vidika kulturne kot naravne dediščine. Krošnje, zdaj petinštiridesetih lip, so včasih ustvarjale prostor, kjer so se odvijali dobro obiskani živinski sejmi. V neposredni bližini cerkve se nahaja Svetoantonska jama, ki je s strani varstva naravne dediščine proglašena za naravni spomenik.

Na severnem delu Vidma proti Cesti je Stara luža,
ki je skromno obrasla z vodno ter obvodno vegetacijo, a kot vodno telo pomembno povečuje raznolikost biotopov in s tem biotsko raznovrstnost pokrajine.

Na zahodnem robu Dobrepolja
se sredi vasi Podpeč odpira vhod v pretočno vodno jamo, imenovano Podpeška jama, v kateri živi bogata vodna favna. Jama je znana po poudarjenem vodoravnem vhodu, iz katerega v času poplav bruha voda. Že davnega leta 1687 jo je narisal J. V. Valvasor, katere načrt je objavil v časopisu angleške Kraljeve družbe. Z njenim raziskovanjem si je skušal razložiti presihanje Cerkniškega jezera.

Južneje od vasi Podgora
se nahaja ponikalnica, ki izvira iz vodne jame Žovkno ter oblikuje 500 m dolgo in 100 m široko dolino Krkovo. Močvirje se odlikuje s pestro floro in skupaj z vodnimi površinami pomembno prispeva k biotski raznovrstnosti na tem območju. Na robu Dobrepolja pri Kompoljah je 10 m dolga vodna jama Žovkno, iz katere izvira manjši potoček, ki ponika na koncu doline Krkovo.

Krviška okroglica na vzhodu Kompolj
je stopnjasto brezno z dvema dvoranama, globokima 93 m, s skupno dolžino rovov 166 m. Jama je državno pomemben primer naravne dediščine. Na južnem delu Kompolj proti Strugam se prične močvirnat del z imenom Mlake. Mlake obsegajo osrednji in južni del Dobrepoljsko struške doline, ki je ob visokih vodah poplavljen. To je območje velike pestrosti biotopov.

Borovnica

občina Brezovica

občina Dobrova – Polhov Gradec

občina Dol pri Ljubljani

občina Domžale

Železno jamo

Jamarski dom na Gorjuši
v katerem so član Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale uredili zbirko kamnin in fosilov, zbirko paleontoloških in speleoloških najdb, zbirke naravoslovca in jamarja Simona Robiča ter prikaz razvoja slamnikarstva na domžalskem območju. Navdušila pa vas bo tudi zbirka kapnikov iz vseh slovenskih jam.

Domžalska spominska pot
ki je del lepo urejene spominske poti nekdanje skupne Občine Domžale. Na njej boste na označenih točkah našli mesta z žigi, predvsem pa številne prijazne ljudi, ki vas bodo radi seznanili s preteklostjo.

GROSUPLJE
Županovo jamo

Le 700 metrov stran od Tabora, znane protiturške utrdbe in zgodovinske cerkvice, leži prava lepotica dolenjskega podzemnega krasa – Županova jama. Odkrita je bila leta 1926. Pravzaprav je bila vhodna dvorana Ledenica znana že iz turških časov, sedem desetletij nazaj pa je takratni šentjurski župan Josip Perme odkril še ostale dvorane in dodatne rove. Župan je sam poskrbel, da je bila jama raziskana tudi strokovno in kasneje zaživela še turistično. Že od začetka je bila jama uradno imenovana Županova jama, kasneje pa so jo preimenovali v Taborsko jamo, leta 1995 pa ji je bilo vrnjeno prvotno ime.

Radensko polje

HORJUL

IG

Ribniki v dolini Drage 
so nastali z zajezitvijo reke Draščice in potoka pod vasjo Dobravica. Ribnikov je sedem, izkopali so jih v 18. stoletju zaradi gojenja rib in kasneje kopanja gline za opekarno. Področje nudi dom številnim vrstam ptic,

čopastega ponirka
ki je našel mesto v občinskem grbu. Tu živi edina avtohtona želva pri nas – želva sklednica, od rastlin pa je najbolj privlačen beli lokvanj. Občina Ig je v okolici sedmih ribnikov uredila gozdno učno pot Draga. Pot je krožna in dolga 3,2 km, opremljena je s 27 lesenimi tablami z imeni drevesnih vrst.

Soteska reke Iške

privabi v poletnih mesecih številne sprehajalce, ki se zatečejo v hlad hudourniškega kanjona Iški vintgar. Tu so že pripravljeni prostori za piknik.

Vrbici
Če se od doma v Iškem Vintgarju odpravite po levem bregu reke, pridete do Grabljickjer so še vidni ostanki kolov zabitih v strugo potoka.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here