Finkova jama
je najdaljša v občini in meri nekje od 2300 – 2500 m . V njej ponikne potoček Podpoljanščica.
Dolina in tesen Tržiščice
je slepa dolina, ki se zaključuje s ponikom v Tentero. Pred tem pa je v apnenec pod Žlebičem vrezala strugo z več terasami. Tržiščica teče med prelomnico in s seboj nosi veliko gradiva.V njej je veliko genetsko izoliranih populacij, saj so vsakih 200 metrov druge vrste.
Ponorna jama Tentera
leži blizu Žlebiča. Dolga je 1300 metrov, njen vhod pa je požiralnik Tržiščice. Zanjo je značilno, da ima najdaljši ponorni del, se pravi, da Tržiščico lahko spremljamo najdlje v globino. Jama ima velik volumen, sicer pa je brez votlin. Z barvanjem so dokazali, da se te vode najverjetneje izlivajo v Krko.
Grmada nad Ortnekom
je razgledna točka z nadmorsko višino 887 metrov. Na Grmadi so v času turških vpadov kurili kresove, s tem obveščali, da preti turška nevarnost. S poraščenega vrha ni širokega razgleda, razen na zahodu ležeča Slemena. Na vrhu je postavljena tudi planinska koča in RTV oddajnik.
Bele stene
so v Veliki gori, zahodno od Rakitnice. Njihovo ime izhaja iz dejstva, da so na tem mestu veliki skladi apnenca, ki tičijo iz gozda kot bela stena. Po bajki se imenujejo Kamniti svatje.
Ribnica
izvira pod Veliko goro, nedaleč od Zadolja. Izvir je tipičen kraški obrh, kjer so si vode izdolble pot ob prelomu apnenca in dolomita. Kjer je kraški relief, nekaj Ribnice postopoma ponika v Goriči vasi. Te vode pa se potem zlivajo v Rinžo. Ostali del pa se podzemsko prelije v Krko. To imenujemo dvojno razlitje ali bifurkacija.
Rakitnica
leži ob majhnem kraškem polju s ponikalnico Rakitniščico, ki izvira v zatrepni dolini pri Blatah. Obrh je zelo velik kraški izvir in je zajetje za pokrajinski vodovod. Ima zelo veliko zaledje (Loški Potok, jamske vode), zato je močan. Rakitnica izvira v predelu Velike gore, kjer se menjajo skladi apnenca in dolomita. Ob obilnih padavinah poplavlja, v ponorih pa se dvigne do 12 metrov visoko, tako da nastane jezerce.
SEMIČ
Krupa je v kraški ravnik vrezala izrazito, mestoma kanjonsko strugo. Po 2,5 km toka se izliva v reko Lahinjo. Višinska razlika med izvirom Krupe in izlivom je 6 m, kar je nekoč omogočalo delovanje štirih mlinov in dveh žag. Območje ob reki je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo edina znana paleolitska jamska postaja v Beli krajini Judovska hiša in najdbe iz prazgodovinskega naselja Moverna vas. V srednjem veku je imel izredno pomembno gospodarsko vlogo za Belo krajino grad Krupa na desnem bregu reke. Dober kilometer od izvira je znamenita baročna cerkev Svete Trojice na Vinjem Vrhu, pred izlivom Krupe v Lahinjo pa stoji nekdanja romarska cerkev žalostne Matere božje v Kloštru.
Kraška jama leži za vasjo Moverna vas, najdemo jo v gozdu nad reko Krupo. V apnencu jo je izdolbla predhodnica Krupe. Arheološka izkopavanja v letih 1960, 1985 in 1987 so razkrila obdobje poselitve oziroma njene uporabe. Najdbe kamenih orodij v najstarejših plasteh dokazujejo, da je bila jama občasno poseljena že v starejši kameni dobi in je tako potrjena prva paleolitska postaja v Beli krajini.
Leži v zaledju izvira reke Krupe, med naseljema Lipovec in Pugled. Skupna dolžina rovov kraške jame znaša 80 m, največja globina pa 28 m. Jama je dostopna po poševnem ponoru, pa katerem so speljane stopnice. Ko stopimo v jamo, zagledamo s stropa visečo skalnato zaveso. V veliki dvorani najdemo slonovi glavi podoben kapnik, še naprej pa naletimo na prepad, na dnu katerega je podtalnica.
Lebica je vodna kraška jama, ki leži na kraškem ravniku, razgibanem z vrtačami, v bližini pokopališča sv. Duh v Semiču. Do vode vodijo stopnice, skrbno obzidan vhod ter obokana notranjost pa pričata, da je bil izvir nekdaj za bližnje vasi vir pitne vode.
Vodenica je največja in najgloblja kraška vrtača na učni poti. Leži sredi gozda pri vasi Brstovec. Na njenem dnu je manjši obzidan izvir, kar priča, da so ga ljudje uporabljali za pitje. Vodenica je tudi ob suši vodnata.
Hrast na Smuku raste v neposredni bližini lovske koče na Smuku. To je mogočen hrast z bujno krošnjo. Njegovo deblo je enotno z močno oblikovanim dniščem in meri v obsegu 350 cm. Je eden izmed najdebelejših hrastov v Beli krajini. Hrast na Smuku predstavlja pomemben del dendrološke dediščine v Beli krajini, zato je razglašen za naravno znamenitost.
