Naravne znamenitosti dolenjska

0
130

DOLENJSKE TOPLICE

Ahneloch-kraško brezno

AHNENLOCH (T6-polharska pot) pri Podstenicah je 118 m globoko kraško brezno, po splošnem prepričanju jamarjev po kapniškem okrasju najlepše na Kočevskem Rogu. Dostop je jamarjem omogočil šele udor stropa v začetnem delu brezna. Brez opreme je dostopno do velike dvorane, ki se po podoru nadaljuje v 55 m globoko notranje brezno z lepimi stalagmiti na dnu. Skupna dolžina jame je 230 m in je tudi sicer med globljimi kraškimi objekti na Dolenjskem

Termalni vrelci

Termalni vrelci so privreli na dan ob tektonski prelomnici, ki teče od doline reke Krke pri Dolenjem Polju mimo Dolenjskih Toplic, Sušic, pod Uršnimi seli in dalje proti Rožnemu dolu. Dosedanje raziskave kažejo, da imajo termalni vrelci svoj izvor v globini okoli 1.000 m in se z ostalo vodo ne mešajo.

Kočevski rog

je obsežno, okoli 35 km dolgo in 15 km široko pogorje, ki leži v značilni dinarski smeri. Zanj je značilna kraška razgibanost in razjedenost tal s številnimi vrtačami in brezni. Porasel je pretežno s strnjenimi bukovo-jelovimi gozdovi. Pod samim vrhom Velikega Roga so ostanki Auerspergove žage, opuščene pred 2. svetovno vojno. Strnjeno gozdno območje omogoča preživetje velikih sesalcev kot so rjavi medved, volk in ris. Slednji je bil v te gozdove ponovno naseljen v 70. – tih letih.

Pragozd Pečke

Pragozd Pečke leži na SV obrobju Kočevskega Roga na nadmorski višini okrog 900 m. Pečke so po obsegu eden največjih pragozdnih ostankov v Sloveniji, saj je površina pragozda 60 ha. V sestoju prevladuje bukev (55%) nad jelko(44%). Naravni rezervat je izločen iz gospodarskega izkoriščanja in je namenjen zgolj gozdarskemu in biološkemu znanstvenem raziskovanju.

Podsteniška in rožeška koliševka

Odpira se na zakraselem ravniku, na nadmorski viši 800 metrov. Prostran kotlast udor meri v premeru prek 150 metrov in je globok 55 metrov. Stene skoraj okrogle udornice prekriva melišče podornega kamenja. Zaradi visoke nadmorske višine in velike globine se vanjo useda hladen zrak, zato se je tu razvil mraziščni smrekov gozd. Na obrobju udornice prevladujeta gorski javor in brest.

Črmošnjiška jelka

ali kraljica Roga raste v križišču Mlinarske poti z nekdanjo železnico na Kočevskem Rogu. Visoka je 43 m, obseg znaša 580, kar ustreza premeru kroga 185 cm. Njena lesna masa znaša 37 m3, starost pa ocenjujejo na 240 let. Kljub dolgoletnemu propadanju jelke na Kočevskem Rogu, je v dobrem stanju.

Bukve nad Sotesko

v strmem pobočju nad desnim bregom Krke so z višino okoli 46 m po dosedaj znanih podatkih najvišja drevesa te vrste na svetu. Njihov obseg znaša skoraj 3 metre. Bile so del gozdnega sestoja, ki so ga v 80-tih letih skoraj vsega posekali. Preostala drevesa so ogrožena, saj so zaradi svoje višine zelo izpostavljena.

Velika knežja jama pri Cinku

Velika knežja jama pri Cink križu je udornega nastanka, globoka 33 m. Velika podzemska dvorana (60×30 m) se odpira z dvema večjima udoroma in stropnim breznom. Jama ima značaj ledenice, saj se zaradi širokih vhodov vanjo usede hladen zrak, ki ohranja sneg tudi do poletja.

Ledena jama na Kunč
Vhod v najizrazitejšo ledeno jamo na Kočevskem Rogu je na dnu udorne vrtače SZ od opuščene kočevarske vasi Kunč, v neposredni bližini gozdne ceste. Pod navpično steno podorne vrtače se proti severu odpira markanten vhod (30×20 m) v žepasto zaprto ledenico. Rov se pahljačasto razširi v 90 m široko in 30 m visoko dvorano. Jama je tipična ledenica, v kateri se zadržuje hladen zrak in manjše količine ledu preko celega leta. V udornici pred jamo se je razvil vegetacijski obrat.

METLIKA

REKA KOLPA

je belokranjska reka z laskavim naslovom “najdaljša slovenska riviera”. Je najjužnejša slovenska reka, ki sodi med najbolj čiste in neokrnjene reke na Slovenskem. V poletnem času voda doseže temperature do
30°C in je primerna za kopanje. Je izjemno bogata z ribami in najlepša doživetja ponuja skupinam, oziroma družinskemu in rekreativnemu preživljanju prostega časa. Del reke od Starega trga ob Kolpi do Dragošev je zavarovano območje Krajinskega parka Kolpa.

UČNA POT KUČAR – KOLPA

Učna pot Kučar-Kolpa prestavlja krožno pot, ki nas pelje do kampa Podzemelj v vas Podzemelj, na vrh Kučarja, nazaj čez Zemelj, mimo cerkve sv. Helene na izhodiščno točko. Med sprehodom se lahko seznanimo z gradiščem iz obdobja starejše železne dobe, opazujemo zemljene gomile, spoznavamo naravo in reko Kolpo ter se ob tem naužijemo čudovite krajine, ki je prepletena s polji , gozdovi in vinogradi.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here