Zavod Celeia Celje – Center sodobnih umetnosti
Center sodobnih umetnosti Celje deluje v okviru javnega zavoda Zavod Celeia Celje od leta 2004. Temeljno poslanstvo centra je produkcija, preučevanje in prezentacija sodobne umetnosti. Center je že zdavnaj prestopil meje izključno lokalnih interesov in se s svojimi programi, ki izhajajo iz produkcije avtorskih projektov, umešča med osrednje slovenske kulturne institucije. Center sistematično študijsko obravnava posamezna desetletja – prim. Trideseta leta na Celjskem (1995), Mestece Celje –alternativa sedemdestih (1998), Mestece Celje – fantazme osemdesetih (2000), Podoba prostora (2008) in temeljito analizira delo posameznih umenikov (Bori Zupančič, 2006 , Borut Holland 2009).
Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Celje že 120 let zbira, hrani, raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije. Delo generacij kustosov se kaže v obsežnih stalnih razstavah: arheološka razstava z notranjim in zunanjim lapidarijem, kulturnozgodovinska in etnološka razstava. Obiskovalcu je na voljo vpogled v duhovno ustvarjanje tega prostora skozi stoletja, od prazgodovine do prve svetovne vojne. Dopolnjujejo ga za celjski prostor značilne zbirke: zbirka Alme Karlin, numizmatična in zbirka Schützove keramike.
Muzej novejše zgodovine Celje v skladu s pravili in cilji muzejske stroke skrbi za premično kulturno dediščino Celja in celjske regije ter jo predstavlja najširšemu krogu javnosti. Vsebinsko področje delovanja zajema preplet novejše nacionalne in regionalne zgodovine, etnologije ter drugih muzejskih strok s sodobnostjo in aktualnostjo. Na tem izhodišču temeljijo tako zbiralna politika in muzejske zbirke, kot tudi ostala muzejska ponudba in pestra popularizacijska dejavnost, usmerjena k različnim ciljnim skupinam, izmed katerih je posebna pozornost namenjena mlajšim obiskovalcem muzeja
Muzejska zbirka na prostem ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo prebivalcev Obsotelja iz časa od 19. do sredine 20. stol. Prvotna ideja domačinov o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je v okviru državnega projekta z leti prerasla v največji muzej na prostem v Sloveniji. Leta 1997 je bil nominiran za evropski muzej leta in je danes državni kulturni spomenik, razglašen za spomenik državnega pomena.
Muzej usnjarstva na Slovenskem
Nastanek Muzeja
Po ukinitvi nekdanje Tovarne usnja Šoštanj je leta 2002 začel delovati Iniciativni odbor za ohranitev kulturne in tehniške dediščine TUŠ. Z leti je ideja prerasla v prizadevanje za ustanovitev muzeja, v katerem bo prikazana bogata tradicija usnjarstva na Slovenskem. Občina Šoštanj je leta 2007 sprejela odločitev o postavitvi muzeja v prostorih nekdanje tovarniške kopalnice. Večino sredstev je prispevala Občina Šoštanj, del pa je bil pridobljen na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj. Muzej usnjarstva na Slovenskem je začel delovati 30. septembra 2009, in sicer pod okriljem Javnega zavoda Muzej Velenje.
Muzejska zbirka nas seznani z delom in življenjem savinjskih olcerjev, popelje nas v čas starih načinov sečnje, spravila lesa po rižah in plavljenja. Poudarjena je vloga furmanov, ki so jo imeli pri spravilu in prevozu lesa. Prikazane so tudi spremembe v gozdarstvu po 2. svetovni vojni, ko so v dolini začeli graditi žičnice in gozdne ceste ter uvajati moderno mehanizacijo. Zbirka se posveča še razvoju žagarstva, od ročnega razreza lesa do razvoja vodnih žag venecijank, dotakne pa se tudi razvoja splavarstva. Prav tako nam približa
Galerija Velenje je v najožjem središču mesta v modernistični zgradbi arhitekta Adija Miklavca.
Galerija programsko strokovno pokriva sodobno umetnost v Savinjsko-Šaleški regiji. Usmerjena je predvsem v razstavno, raziskovalno, dokumentacijsko in pedagoško delo.
