Gorenjski muzej je pokrajinski muzej, ki ima glavne razstavne prostore v Kranju –Mestna in Prešernova hiša, obenem pa še pet dislociranih lokacij po celi Gorenjski:
Prešernova rojstna hiša v Vrbi, Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah, Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Oplenova hiša pod Studorom in Planšarski muzej v Stari Fužini. Svoje poslanstvo gradimo na podlagi nosilnih zbirk: arheološke, etnološke, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine ter sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti Gorenjske in prešerniane. Muzej je usmerjen v nenehno komuniciranje z okoljem – dediščino predstavljamo z razstavami, publikacijami, na delavnicah, študijskih krožkih in predavanjih. Mestna hiša v Kranju je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov renesančne arhitekture na Slovenskem. Na ogled je Renesančna dvorana ter tri stalne razstave: dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja (1893 – 1970), arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem. Možno si je ogledati tudi Kostnico ob farni cerkvi. V pritličju je galerija, namenjena občasnim razstavam.
Gornjesavski muzej Jesenice izvaja muzejsko dejavnost za področje zgodovine železarstva in rudarstva, tehnike za območje občin Jesenice in Kranjska Gora, zgodovine slovenskega planinstva, za področje mestne in krajevne zgodovine gornjesavske doline, za področje etnologije, geologije in paleontologije gornjesavske doline.
. Loški muzej Škofja Loka, ustanovljen leta 1939, je muzej kompleksnega tipa, ki ima bogato arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno zbirko, velik poudarek pa daje tudi redni galerijski dejavnosti. Muzej skrbi za varovanje premične naravne in kulturne dediščine škofjeloškega območja, ki je v preteklosti kar 830 let (od leta 973 do leta 1803) pripadalo bavarski škofiji Freising. Svoje prostore ima na Loškem gradu, ki se prvič omenja že leta 1215 kot “castrum firmissimum”, kar pomeni zelo močno utrjen grad
Muzejska zbirka v Železnikih je v lasti Muzejskega društva Železniki, stavba pa v lasti občine Železniki. Nahaja se v fužinarski hiši iz prve polovice 17. stol., Plavčevi hiši. Občina preko Javnega zavoda Ratitovec skrbi za materialne stroške ter sredstva za plače zaposlenih, sama pa vodi celovito prenovo muzejske stavbe, ki poteka zadnja leta. V prostorih muzeja je tudi Turistična poslovalnica, v kateri lahko kupite spominke ter predvsem čipke iz Železnikov, ki jih prodaja Turistično društvo Železniki. V pritličju si lahko ogledate železarski oddelek. Prikazana je skoraj 600-letna zgodovina železarstva od kopanja železove rude, transporta in taljenja, predelave surovega železa v fužini v polizdelke in izdelava končnih izdelkov v kovačnici ali vigenjcu. Predelovalna obrata fužina in vigenjc sta prikazana z delujočo maketo.
V baročni graščini v starem delu Radovljice sta Čebelarski muzej z bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, ki ga zaznamujejo svetovno priznani čebelarji, panjske končnice in avtohtona pasma čebele, ter Mestni muzej s stalno zbirko o življenju in delu Radovljičana, razsvetljenca, zgodovinarja in prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta (1756–1795). V zgodovinsko jedro Radovljice je postavljena tudi meščanska Šivčeva hiša, pomemben spomenik poznogotskega stavbarstva pri nas, z likovno galerijo, stalno zbirko ilustracij in poročno dvorano. Kovaški muzej v Kropi prikazuje zgodovinski razvoj tehnične obdelave železa ter družbene in kulturne razmere v Kropi in njeni okolici od 15. do 20. stol. V bližini je na ogled tudi predstavitev kovanja v Vigenjcu.
Zamisel o ustanovitvi muzeja v Tržiču sta spodbudili močna obrtna tradicija in bogata tehniška ter etnološka dediščina, ki jo je leta 1952 začelo uresničevati lokalno muzejsko društvo, iz katerega je 12 let zatem nastal zavod Tržiški muzej. V Pollakovi kajži, nekdanjem obrtniškem dvorcu znane rodbine Pollak, so na ogled obrtniške zbirke (usnjarstvo, čevljarstvo, kolarstvo, oglarstvo, tekstilstvo in barvarstvo), stalna galerijska zbirka in nacionalna zimsko športna zbirka.
