V Trbovljah (matična stavba) so predstavljeni splošni pregled razvoja krajev (14 tem) in dve likovni zbirki: Stojan Batič – Rudarski ciklus in eksplozija ter Leopold Hočevar – izbor del. V bližnji rudarski koloniji sta urejeni dve avtentični stanovanji v dveh obdobjih (20. in 60. leta 20. stol.) Ogled obsega etnološko pot skozi rudarske kolonije in rudniške objekte. Na Čebinah je še vedno možen ogled hiše ustanovnega kongresa KPS. V Hrastniku je v dveh nadstropjih urejena stalna razstava Znamenja ob poti, kjer je predstavljen razvoj kraja v vseh pogledih od arheologije do danes, z dvema širšima postavitvama (šolstvo v Zasavju in 2. svetovna vojna). Na visokem podstrešju je dobila prostor razstava Lutke in lutkarji, ki jo dopolnjujejo igrače pod naslovom Igračenje.
Temelji muzeja pa segajo že v 19. stoletje, ko so Krčani na hišo, ki je takrat nosila številko 85, 7. oktobra 1894, postavili ploščo z napisom: »V tej hiši je umrl JANEZ BAJKORT VALVASOR 19. septembra 1693.«
Naslednja prelomnica je leto 1939, ko je bilo 30. septembra v Krškem ustanovljeno Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice. Prostore je imelo v desakralizirani cerkvi Sv. Duha in v Valvasorjevi hiši. Leta 1948 so hišo izpraznili, predmete pa je Franjo Stiplovšek odpeljal v Brežice.
25. junija 1966 je bil pred Valvasorjevo hišo postavljen kip Janeza Vajkarda Valvasorja, delo Vladimirja Štovička, slovesno pa je bila odprta Galerija Krško, v nekdanji cerkvi Sv. Duha. Občina Krško je leta 1993 razglasila območje za kulturni in zgodovinski spomenik (Ur. l. RS, št. 61/93) ter hkrati poskrbela za konservatorsko in projektno dokumentacijo za prenovo treh hiš: Valvasorjeve in sosednjih Jarnovičeve in Kaplanove. Celota pa je dobila ime Valvasorjev kompleks.
Posavski muzej Brežice je v gradu, postavljenem kot utrdba taborskega tipa v 16. stol. za obrambo pred Turki in kot strateška opora Vojni krajini. V viteški dvorani, primerni tudi za organizacijo prestižnih prireditev, so baročne freske. Arheološka zbirka muzeja prikazuje poselitev Posavja od mlajše kamene dobe do prvih slovanskih naselitev, etnološka zbirka pa življenje in običaje predvsem kmečkega prebivalstva v Posavju od konca 18. do začetka 20. stol. V umetnostnozgodovinsko zbirko spadajo še poslikave na dvoramnem stopnišču in grajski kapeli ter nabožne oljne slike, lesene male plastike svetnikov in zbirka portretov plemiške rodbine Mosco
