BISTRICA OB SOTLI
SVETE GORE
Z vrha 527 m visokega hriba, imenovanega Svete gore, seže pogled daleč v Hrvaško Zagorje, mimo Donačke gore in Boča vse do Pohorja. Bolj kot pogled z vrha pa buri domišljijo vseh obiskovalcev greben, po katerem se zvrsti navzdol pet svetišč: Lurška kapela, kapela sv. Sebastijana in sv.Fabijana, Marijina cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu, ter kapeli sv. Jurija in sv. Martina.
CERKEV SVETEGA PETRA
Farna cerkev sv. Petra stoji na platoju, ki je s treh strani obdan z obzidjem in predstavlja ostanek nekoč utrjenega tabora. Prvič se omenja leta 1275 kot s.Petrus prope Chonsperch (Zahn, Ortsnamenbuch). Fara, ki se je torej imenovala sv. Peter pod Kunšperkom, tedaj ni bila samostojna, ampak vikariat prafare Pilštanj pri Kozjem, kjer je bilo v 10. stoletju središče fevdalnih posesti savinjskega krajišnika Engelberta, Heminega očeta. Ker so bile močne fevdalne postojanke v tem zgodnjem obdobju tudi žarišča krščanstva, ki dotlej še vedno ni moglo do kraja izkoreniniti globoko zasidranih poganskih verskih predstav, je tudi po tej strani podprta sodba o visoki starosti šempetrske cerkve.
CERKEV SVETEGA KRIŽA
Tik hrvaške meje, v vasi Ples, stoji podružnica sv. Križa, od koder se odpira čudovit razgled po Obsotelju in Hrvaškem Zagorju. Cerkvena stavba iz l.1607 (letnica na prekladi stranskega portala) ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen obokan prezbiterij. Pozneje, morda še v 18. stol., so obokali ladjo, med leti 1877-80 so prizidali zvonik, podaljšali ladjo, povečali zakristijo. Zanimiv je mali zvon z napisom Hans Horn me fecit anno 1598. Velik oltar tabernakljatega tipa z veliko deizisno skupino iz okrog 1860 je podobarski izdelek, enako oltar sv. Urbana (okrog 1877-80) in prižnica. Orgle so iz leta 1883.
RAZVALINE CERKVE SVETE MARJETE
Sv. Marjeta v Kozji peči je omenjena še v sredini 17.stoletja. V cerkvi so nekoč kaplani sv. Petra brali vremenske maše in so zato sprejemali zbrani mošt. Leta 1777 so bile te maše na pobudo oskrbnika na Bizeljskem prenesene k Sv. Magdaleni v Orešje. Z odlokom Jožefa II. je bila zaprta. Danes je ohranjena samo še v obodu.
KAPELE
Križan vrh – kapela, Križan vrh
Kapela s toskanskima stebroma in 3 loki. Ima štiristrano piramidasto streho.
Križan vrh – Bojin vrh
Kapela običajnega tipa
Kenejeva kapela,
Trebče Na novo postavljena na mestu stare, podrte kapele; blagoslov leta 2003.
Kravaričeva kapela,
Kunšperk Posvečena Mariji dobrega srca, postavljena leta 1909.
Kapelica Žalostne Matere Božje
Stoji pred župniščem na Sv.gorah. Notranjščino je poslikal Florijan Umek z Buč, a je slikarija ohranjena v zelo majhnem delu. Kapelo so obnovili v letih 1977 in 1978. Kip Žalostne Matere Božje – pieta je kopija.
Kapela Božja noga,
Nekaj metrov od župnišča na Sv. Gorah po hribu navzdol je ob edinem izviru pitne vode postavljena kapela Božja noga, ki se v virih omenja v 18.stol. Staro kapelo so podrli leta 1939, ter leta 1940 začeli graditi malo niže novo po načrtih ing. Simona Kregarja iz Ljubljane. Tu so takrat uredili pipe za romarje in sejmarje in tudi korito za napajanje živine. Leta 1980 so kapeli popravili streho in uredili cesto.
Vapotova kapela,
Zagaj Stoji pri hiši Zagaj št. 45 in je obnovljena. Ima toskanska stebra in 3 loke. Je kamnita in ima piramidasto, skodlasto streho.
Ulčnikova kapela,
Zagaj Novo postavljena kapela. Prejšnja je stala na drugem mestu, a so jo nemški vojaki med drugo svetovno vojno podrli.
Maslerjeva kapela,
Bistrica ob Sotli Stoji ob pešpoti od Bizeljskega gradu proti Sokolu. Bližji domačiji se je reklo po domače: pri Maslerji; pišejo se Mak. Domačija je zdaj prazna. Kapelica je bila obnovljena.
TRG KUNŠPERK
Vas Kunšperk leži jugovzhodno od Bistrice ob Sotli in se ponaša s slavno preteklostjo. Kot kraj se prvikrat omenja leta 1201, kot trg pa 1436 – … unserm markcz Kunigsperg …. Listina se danes nahaja v celjski fevdni knjigi v Arhivu republike Slovenije. Kunšperk je nastal kot trg pod za obrambo deželne meje pomembnim gradom. Pri in v naselbini se leta 1480 omenja mitnica, ki je tu stala zaradi bližnjega mejnega prehoda pri Klanjcu. Kraj se kot trg s pravico do tržnega dneva ob nedeljah omenja še leta 1575 in 1581. To nam pravi tudi pritožba kunšperskih tržanov iz leta 1575 čez Gašperja Stubenbergerja, ki jim je s silo odvzel tedenski sejem, ki so ga imeli vsako nedeljo.
VODNJAK V GABRONOVEM NASELJU
Vodnjak v Gabronovem naselju je je okoli leta 1880 zgradil Rajmond Gabron istočasno z hlevom za živino. Vodnjak je služil kot vir pitne vode za ljudi in za napajanje živali, saj je bilo takrat ob vodnjaku tudi korito. Lastnik je imel najprej mesnico, nato znano gostilno. Ker je lokacija vodnjaka v samem centru Bistrice, so se ob vodnjaku zbirali romarji in sejmarji iz različnih krajev. Le-ti so se odžejali pri gostilničarju, živina in tisti, ki niso imeli za kozarček pri šanku, so se odžejali pri koritu. Po drugi svetovni vojni je bil vodnjak očiščen in obnovljen. Vodnjak je bil zidan iz kamna v obliki kroga, premera 1.30 m in globok okoli 15 m. Na kvadratni konstrukciji iz betona je bil nato postavljen lesen nadstrešek, pokrit z bobrovcem.
