Kulturne znamenitosti posavska, zasavska

GRAD KOLOVRAT
Že pred 13. stoletjem so naši kraji,zaradi fevdalnih dedovanj, prišli pod mogocno bavarsko rodbino Andeških. Tiso na strateških tockah postavili ali podedovali utrjene visoke hiše; ena takih je naš Gamberk, danes v ruševinah. Prva njegova pisna omemba sega v leto 1248, v kateri zasledimo enega najpomembnejših andeških ministerialov, Konrada II.Galla. Vecina teh viteških družin je v grbih in pecatih imela andeškega orla, grb svojega gospoda, le Galli so obdržali pravljicnega samoroga, kar je prava redkost in poslastica za grboslovce. Gamberku (Gallenperch) so sredi 16. stoletja, zaradi potreb deželne uprave, dozidali veliko renesancno poslopje z deželskim sodišcem in ga spremenili v Gospostvo Gamberk.

GRAD MEDIJA

Grad je bil gospodarska izpostava gospošcine Lebek pri Vacah. Od leta 1562 do 1765 je bil rodbinski grad družine Valvasor. Jernej Valvasor, oce barona Janeza, je grad povecal in mu dozidal grajsko kapelo Roženvenske matere božje in grobnico. Po letu 1765 je grad hitro menjaval lastnike in propadal, dokler ga ni leta 1868 kupil Alojz Prašnikar, podjetnik in graditelj železnic. Ta je grad in kapelo obnovil in v najlepši grajski sobani uredil Valvasorjevo sobo. Do druge svetovne vojne so v njem živele razlicne najemniške družine.
.
GRAD KOLOVRAT

Do gradu je preko zdaj zasutega obrambnega jarka vodil dvižni most. Ker je grad leta 1895 mocno poškodoval potres, so se tedanji lastniki Pirkovici iz njega izselili in ga prepustili propadanju. Pred desetletji je njegove skromne ruševine kupila družina zgodovinarja dr. Josipa Mala. Grad je skrbno obnovila in ob vhodu vzidala spominsko plošco in doprsni kip znamenitemu možu v spomin. Družina Mal ima v gradu bogato zbirko likovnih del Cebeja, Jakopica,

PODRUŽNIČNA CERKEV SV. LENARTA

Prva omemba: 1447. leta;
Sv. Lenart (6. november) – zavetnik kmetov, hlevov, živine, kovačev, voznikov; Atributi: črn meniški plašč, palica, knjiga, veriga, voli, konji;
Od gotske zasnove je ohranjen zvonik, drugo so barokizirali v 18. stoletju. Delno zidana meţnarija ob cerkvi kvalitetno dopolnjuje celoten kompleks. Juţni stranski oltar (kapela) sv. Janeza Nepomuka je iz leta 1726, kapela sv. Vincenca Fererskega pa iz časa barokizacije cerkve, to je iz let 1755 – 60. Slika sv. Vincenca je kvalitetno delo slovenskega baroka, verjetno delo Antona Čebeja.

KOLOVRAT
žUPNIJSKA CERKEV SV. LOVRENCA

Prva omemba: 1526. leta;
Sv. Lovrenc (10. avgust) – zavetnik knjiţničarjev, arhivarjev, kuharjev, gostilničarjev, upravnikov, peric; Atributi: na upodobitvah ima raţenj, mošnjiček, kruh;
Cerkev so v poznem baroku, 1793. leta, predelali. Notranjost cerkve krasi nekaj pomembnih likovnih del. Slika rojstva je iz Layerjeve delavnice, Kriţev pot je delo Jurija Šubica. Levi stranski oltar Matere Boţje nad grobnico vitezov je lepo baročno delo, nastalo okrog leta 1700. Oltar naj bi v Kolovrat prenesli iz kapele Medija.

BORJE NAD MLINŠAMI
PODRUŽNIČNA CERKEV SV. JAKOBA

Prva omemba: 1523. leta;
Sv. Jakob (25. julij) – zavetnik vojakov, delavcev, lekarnarjev, klobučarjev; Atributi: knjiga, romarska palica, torba, steklenica, klobuk;
Cerkev ima gotsko zasnovo – ostro zašiljen in profiliran portal iz peščenca. Veliki oltar je v slogu pozne baročne tradicije in je nastal v začetku 19. stoletja. Stranska oltarja sta iz konca 19. stoletja. V zvoniku je ohranjen mali zvon z letnico 1561. Zanimiva je prostorna vhodna lopa, kjer je nekoč stal sv. Florjan. Tu naj bi bile po pripovedovanju maše za romarje, ki so odhajali na boţjo pot k sv. Jakobu v Kompostelje v severni Španiji.

BRIŠE
PODRUŽNIČNA CERKEV SV. IMENA MARIJINEGA 
Prva omemba: 1526. leta;
Sv. Ime Marijino (12. september) – zavetnica kristjanov; Atributi: z detetom, z angelom;
Cerkev ima gotski rebrasti prezbiterij in gotska trilista okna. Kvaliteten glavni oltar iz 17. stoletja je iz kapele iz Gamberka. Cerkev so v baroku predelali. Na zunanji juţni steni so deli freske sv. Krištofa z Jezuščkom iz 16. stoletja.

STRME NJIVE
PODRUŽNIČNA CERKEV SV. RADEGUNDE

Prva omemba: 1526. leta;
Sv. Radegunda (13. avgust) – zavetnica lončarjev, tkalcev; proti gobavosti, ranam na ţelodcu; Atributi: opatinja, na tleh krona, kraljica, ki streţe ubogim;
Zdajšnjo baročno cerkev naj bi gradili Vlahi sredi 18. stoletja. V ladji so štirje naslikani oltarji: dva v stranskih nišah in dva v slavoločni steni. Vlahom je po ustnem izročilu pomagala graditi cerkev tudi svetnica, in sicer tako, da je na bliţnjo Reber v predpasniku prinesla kamenje ter ga stresla pred zidarje. Tega kamenja bojda ni zmanjkalo vse do konca gradnje. Cerkev so v baroku (v letih 1759 do 61) predelali. Pred cerkvijo stoji ena najstarejših lip v občini.

ŽVARULJE
PODRUŽNIČNA CERKEV SV. GREGORJA VELIKEGA

Prva omemba: 1529. leta;
Sv. Gregor Veliki (3. september) – zavetnik rudarjev, pevcev, glasbenikov, zidarjev; Atributi: papeška oblačila, knjiga, pisalno pero, golob;
Veliki oltar je iz leta 1788, ko so dali cerkvi baročno podobo. Pritličje zvonika je križno obokano in služi tudi kot zakristija. Veliki oltar je iz leta 1788. Ob cerkvi je dotrajana meţnarija s kaščo.

 

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here