DIVAČA
Grajska vzpetina v Senožečah
Skozi Senožeče že vso zgodovino vodijo pomembne poti od morja v notranjost. Kraj, prvič omenjen že v 12. stoletju, se je hitro razvijal predvsem na račun furmanstva. Zgodaj je pridobil tudi trške pravice, pomembno pot – imenovali so jo cesarska – pa je varoval grad nad naseljem. Prvotni Stari grad je stal na hribu nad naseljem, ohranjene so zgolj njegove ruševine.
Bogata arheološka najdišča
Jame in prostor okoli njih so bili naseljeni že v prazgodovini. Škocjan je bil nekdaj mogočno gradišče, v bližini so odkrili grobišča, številne najdbe pričajo o darovanjih in kultnih obredih, ki so jih izvajali romarji nad jamami v bronasti dobi.
Grad Švarcenek
Ob Sušici, ki izvira pod najvišjim brkinskim vrhom in ob kateri je speljana lepa sprehajalna pot, se stiskataPotok in Podgrad pri Vremah, kjer se skrivajo razvaline gradu Švarcenek. Prvič ga omenjajo že v 11. stoletju, ko so bili njegovi gospodarji oglejski patriarhi. Dobrih šeststo let kasneje, ko so ga obvladovali baroni Pettazziji, je grad pogorel, zatem so ga razdejali še uporni kmetje
Škofeljski most
Čez reko Reko sp pod vasjo Škoflje sredi 18. stoletja zgradili Škofeljski most, kjer je tudi začetek označene pešpoti po soteski Reke.
Cerkev sv. Antona Padovanskega v Gabrčah
Na obrobju podolja je skrita vas Gabrče, kjer se splača zaustaviti ob cerkvici sv. Antona Padovanskega.
Sv. Urban – zavetnik pastirjev
Pod vrhom so postavili Center za sonaravno rekultiviranje, kjer strokovnjaki ljubljanske veterinarske fakultete poskušajo s pašo drobnice zaustaviti zaraščanje kraških travišč, ki so prava zakladnica živalske in rastlinske pestrosti. Pri njih bomo lahko tudi pokusili ovčji sir in skuto.
Vodni bazeni – Tajhi
Na južnem pobočju Vremščice, ki ga seka južna železnica, so nedaleč od železniške postaje v Gornjih Ležečah ohranjeni mogočni vodni bazeni (tajhi). Od njih je bil ob progi speljan vodovod čez kraško planoto vse do Nabrežine (Aurisina) v sosednji Italiji, služil pa je tako za oskrbo parnih lokomotiv kot tudi za preskrbo prebivalstva.
Cerkev sv. Helene v Gradišču
Ljubitelji umetnosti si lahko ogledate skromno podeželsko cerkvico sv. Helene v Gradišču, ki pa v notranjosti odkriva vse prej kot skromne stenske poslikave pohoda in poklona treh kraljev s konca 15. stoletja. Freske lahko časovno in stilsko primerjamo s tistimi v Hrastovljah.
Vasi v Parku Škocjanske jame
Najvidnejši položaj visoko nad ponorom Reke pripada vasi Škocjan z znamenito cerkvijo sv. Kancijana (1607). Kamnite hiše in in cerkev so razporejene okoli vaškega jedra.
J’kopinov skedenj
V Škocjanu je v obnovljenem J’kopinovem skednju na ogled bogata etnološka zbirka, ki predstavlja postopek obdelovanja zemlje in pridobivanja žita v dobi, ko se je oralo z živino.
Mitnica
Na promet skozi Senožeče spominja ohranjena mitnica z začetka 13. stoletja, kjer so sprva devinski gospodje, kasneje pa tudi drugi lastniki, pobirali pristojbine za tovorjeno blago, zrasle so številne furmanske gostilne, cvetela je obrt, prirejali so sejme. Z dograditvijo južne železnice, ki so jo speljali skozi Divačo, sta se promet in življenje v vasi umirila.
Cerkev Marijinega vnebovzetja
V samoti reke ob robu rodovitnega Vremskega polja stoji nekdaj božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetjaz dvema zvonikoma in tremi ladjami. V cerkvi so ohranjene freske iz 15. stoletja.
Škrateljnova domačija
Jedro Divače je razvito ob stari cesti, kjer že od daleč zagledamo baročno cerkev sv. Antona z bogato oblikovanim pilastrskim vhodom. Nedaleč stran je Škrateljnova domačija, ki s koreninami iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo. Je izjemen spomenik kmečkega stavbarstva. Tu je bila nekdaj gostilna s prenočišči in prostornimi kmečkimi poslopji, kjer so se ustavljali furmani z utrujeno vprežno živino.
Obrambni stolp v Dolenji vasi
Marijino cerkev so namreč v času turških vpadov obzidali, ohranjen pa je obrambni stolp s strelnimi linami v štirih nadstropjih.
Ledenica pri Kačičah
Bolj tehnično podkovani si lahko ogledate zanimivo ledenico pri Kačičah, ki je največja na Krasu. Nekdaj so namreč v kalih, vaških mlakah, sekali plošče ledu in jih zlagali v obzidane in pokrite vrtače, kjer se je led obdržal do poletja, ko so z njim oskrbovali gostilne, mesnice, ribarnice in ladje v bližnjem Trstu.
Muzejska parna lokomotiva v Divači
Razvoj je sredi 19. stoletja še pospešila izgradnja južne železnice, ki je Dunaj, prestolnico avstro-ogrske monarhije, povezovala prek Ljubljane s pristaniškim Trstom. Kasneje so zgradili še istrsko progo, ki se odcepi prav v Divači. Na pomen železnice še danes opozarja muzejska parna lokomotiva, ki je na ogled na železniški postaji.
Vnckova domačija s spahnjenco
Med zanimivimi kraškimi domačijami v Parku Škocjanske jame je Vnckova v Matavunu, primer avtohtonega kmečkega stavbarstva, katere posebnost je spahnjenca, kuhinjski prizidek z odprtim ognjiščem. Tudi v vaseh na obrobju Parka ne manjka presenečenj.
Letališče Gabrk – Divača
Nedaleč od Divače, sredi travnatega Ležeškega Gabrka pod Vremščico, je divaško letališče, eno najstarejših še delujočih letališč v Sloveniji. Uredili so ga že med 1. svetovno vojno za potrebe avstro-ogrskega vojnega letalstva, ki je tu preizkušalo nova letala za spopade na soški fronti.
