Historial Škofja Loka 2018 – Festival zgodovine, 23.junij 2018

HISTORIAL 2018

VAS VLJUDNO VABI NA CELODNEVNA

DOŽIVETJA ŠKOFJELOŠKE ZGODOVINE

 V SOBOTO, 23. JUNIJA 2018

Historial Škofja Loka

Ena prvih srednjeveških prireditev, ki je skušala na poseben način priklicati in obuditi nekdanjega srednjeveškega duha starega mestnega središča, je bila Venerina pot. Ampak ni bila samo to, Venerina pot je bila začetek poti bolj poglobljenega raziskovanja in odkrivanja naše zgodovinske in kulturne istovetnosti.

Potrebno pa je bilo storiti nov korak, stopiti na novo pot. Tako je nastal “Historial Škofja Loka”, kar je novo enotno ime za vrsto zgodovinsko-etnoloških dogodkov, ki bo vsak zase ohranjal del škofjeloške zgodovine. Tako bo izvirno, a še zmeraj pristno predstavljena stoletna krajevna kulturna in zgodovinska dediščina škofjeloškega območja.

In v resnici se bo vnovič razkrilo pravo bogastvo materialne in duhovne kulture: tradicionalna umetnostna obrt, ki temelji na dolgi cehovski tradiciji starodavnih rokodelskih mojstrotv; bogate recepture grajske in tradicionalne ljudske kulinarike, kot ju je bil nekoč davno okušal že oglejski kancler Santonini, spoznavali bomo srednjeveško in renesančno glasbeno zapuščino, vstopili v svet dramatičnih srednjeveških pesmi in balad, v mestnem tlaku pa se bodo vnovič zarisovali renesančnih plesni koraki… In sejem bo postal vse bolj živ in vse bolj naš, avtentično loški.

S Historialom tako ne (pri)dobivamo samo izjemno zanimive in pristne zgodovinsko etnološke prireditve, pač pa z njim Škofja Loka postaja mesto, kjer iz bogastva lastne kulturne dediščine znamo ustvariti nadvse zanimive in privlačne turistične zgodbe. In Škofja Loka ima zgodbe, ki predstavljajo brezčasnost in zmožnost povezovanja različnih časovnih obdobij.

Tudi, ko je tiha, je Škofja Loka polna zgodb. To pa ne pomeni, da ni treba več pripovedovati starih, niti ne pomeni, da ne moremo ustvarjati novih. Zato prijazno vabljeni na prireditve Historiala Škofja Loka 2018, kjer se bomo skupaj znova seznanili z našimi loškimi “štorijami” in nadvse pazljivo prisluhnili naši Historii.

 

Sobota, 23. junij – Mestni trg
SEMENJ BIL JE ŽIV

9.00 – 20.00

 

Mestni trg 

SEMENJ BIL JE ŽIV

Tradicionalni sobotni semenj na Mestnem in Spodnjem trgu bo s starimi domačimi obrtmi in spremljevalnim programom poskrbel za mistično druženje v ritmih rokodelske tradicije, historičnih plesov in glasbe ter kulinaričnih dobrot tistega časa.

 

Turistično društvo Škofja Loka

9.00 – 20.00

 

Mestni trg 

KULINARIČNA PONUDBA

Osebje Gostilne Strahinc bo poskrbelo, da boste okusne jedi s poudarkom na loški kulinarični dediščini lahko okusili v osrčju dogajanja.

Obiskovalcem bo na pokušino tudi Loška medla, našli pa jo boste na stojnici Prosvetnega društva Sotočje.

 

Gostilna Strahinc, Prosvetno društvo Sotočje

 
9.00 – 20.00

 

Mestni trg

KOVNICA SREDNJEVEŠKIH KOVANCEV

Avers je povzet po  Breškem pfeningu, kovanem v 13. stoletju v trgu Gutenwert, danes otok na Krki, ki je bil del Freisinške (Škofjeloške) Dolenjske posesti. Lik zamorca, kot je predstavljen na novcu je kasneje prešel v Škofjeloški grb.

Na reversu je znamenita škofjeloška triada: glagolite, chreine in paradish. Z besedo glagolite se začenja prvi brižinski spomenik, prvo slovensko besedilo iz prvega tisočletja, najdeno v obredniku freisinškega škofa Abrahama, prvega škofjeloškega zemljiškega gospoda. Z besedo chreine je bila v darovnici cesarja Otona II. iz leta 973 prvič omenjena osrednja Slovenska dežela Kranjska. Beseda paradish pa je iz prvega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku, Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 napisal pater Romuald Marušič.

Kovanec si boste lahko sami izdelali na kovnici srednjeveških kovancev pred TD Škofja Loka.

 

Razvojna agencija Sora – Turizem Škofja Loka

 
10.00 – 20.00

 

Rokodelski center DUO Škofja Loka

RAZSTAVA – SODOBNO ČEVLJARSTVO V ŽIREH: AK ALOJZ KARNER

Čevljarstvo na Škofjeloškem je poznano že od 15. stoletja, ko je bil v Škofji Loki ustanovljen čevljarski ceh. V Žireh se je ta obrt razvila v 18. in 19. stoletju, ko so se začele posamezne čevljarske delavnice združevati v zadruge. Iz njih je kasneje nastala Tovarna čevljev Žiri, ki se od leta 1951 imenuje Alpina. Tam je bil zaposlen čevljar Alojz Karner. Poleg redne zaposlitve je v svoji domači delavnici izdeloval unikatne, po meri narejene čevlje. Z bogatim znanjem izdelave obutve je navdušil vnuka Aleša Kacina, ki s Francem Kranjcem in Nino Rojc v delavnici AK Alojz Karner obuja in nadaljuje mojstrsko zapuščino svojega deda. 

Razstava prikazuje celoten proces ročne izdelave čevljev v treh tradicionalnih tehnikah in po meri izdelan par po vzoru visokih štefletnih čevljev (kavalirski kroj), ki jih je nosil arhitekt Jože Plečnik. Pripoveduje zgodbo bogate čevljarske tradicije na Žirovskem, hkrati pa to obrt umešča v sodobni čas ter opozarja na pomen kakovosti in trajnostne rabe izdelkov.

Razstava bo na ogled do 6.7.2018. 

Razvojna agencija Sora – Rokodelski center DUO Škofja Loka 

10.00 – 10.30

 

Spodnji trg, Cankarjev trg, Mestni trg

PROMENADA

Meščani in nastopajoči se bodo odeli v historična oblačila in se v promenadi sprehodili po trgih in ulicah starega mestnega jedra.

 

Razvojna agencija Sora – Turizem Škofja Loka, Prosvetno društvo Sotočje

 
10.30 –11.30

11.30 – 12.30

 

vrt Občine Škofja Loka

PRAVLJICE ZA OTROKE

 

 

Vrtec Škofja Loka: 

 
10.30 – 11.00

 

12.30 – 13.00 

Mestni trg

 

 

GLASBENI NASTOP SREDNJEVEŠKE SKUPINE GITA

Onstran današnjega časa nas čaka skriti svet preteklosti, svet temeljev sedanjosti. Mi sami odločimo, kdaj bomo odstrli zaveso let z namenom, da se iz njega kaj naučimo, si kaj pojasnimo, ali v njem obnovimo svoje moči. Glasba z zgodovinskimi graščaki z gradu Struga na Dolenjskem vas bo nevede odpeljala v preteklost naše dežele in naših duš. Iz nje vrejo pripovedi in pesmi o življenju pred več sto leti, o skrivnostih čudežev, srčnosti vitezov, pridnosti obrtnikov, moči gradov, …

Skupina Gita zavoda Svitar ima v zadnjih šestih letih v različnih sestavah za sabo več kot tisoč  uspešnih nastopov, prepoznavnih po gostoljubju, znanju, igri in milozvočnem Eleonorinem glasu.

Glasbeniki Gite:

Eleonora – Bojana Čibej (glas, kitarska lutnja, tamburin)

Leonhard – Klemen Čibej (cistra, glas, boben)

Viljem – Matevž drenovec (flavte, boben)

Lejla – Šejla Usenik (fidl)

Herman – Matija Bartol (boben, tamburin, zvončki)

Zavod Svitar – skupina Gita

 
 

11.00

 

18.00

 

Mestni trg 

OSREDNJI DOGODEK – DRAMSKA IGRA: ZAMORC S KRONO

Motiv zamorca s krono se skozi dolgoletno zgodovino Škofje Loke, ohranja na prav poseben način. Poleg nekaterih literarnih del, strokovnih člankov in pregledne razstave, se je za večno zasidral v sam grb Škofje Loke. A vendar se mnenja o izvoru te podobe v grbu, ki v veliki meri ohranja zavest o zgodovinski povezanosti s Freisingom, močno delijo. Vprašanje od kod se je ta zamorec sploh pojavil, še vedno buri našo domišljijo. Zato se v dramski igri Zamorc s krono podajamo na pot različnim odgovorom, ki nam razlagajo njegov pojav v grbu. V zbirki pravljic Lojzeta Zupanca, Kamniti most, je ohranjena pripovedka z naslovom Škofjeloški grb. Iz slednje pripovedi izvemo kako se je s posestnim odnosom škofa Abrahama, pojavil tudi zamorc, ki naj bi mu rešil življenje. »Rešil si mi življenje, zvesti služabnik! Za tvoje junaštvo te bom nagradil, da bodo še pozni rodovi vedeli, kakšen junak si bil!« 

In vse se je začelo davnega leta 974, ko je Abraham prejel v poset Loško ozemlje. To je tudi čas dogajanja, kjer se tokratna dramska pripoved o Zamorcu s krono, začne. V igri  pripovedovalec Zamorc poveže dogodke, ki govorijo o njegovem izvoru in nas popelje skozi bogato dediščino, ki jo loški grb odkriva.

Režija: Matija Milčinski

Scenarij in dramaturgija: Sandra Ržen

Scenografija in kostumografija: Tina Dobrajc

Glasba: Jaka Strajnar

Igrajo: Jose, Bojan Trampuš, Špela Elizabeta Soklič, Matjaž Eržen, Blaž Vehar, Ana Babnik

Razvojna agencija Sora – Turizem Škofja Loka, Loški oder

 
11.40 – 12.00

13.30 – 13.30

17.00 – 17.30

 

Mestni trg

HISTORIČNA SKUPINA TABORŠTI KUPCI – POBRATENO MESTO TABOR

Člani skupine Taboršti kupci, ki je bila ustanovljena leta 1999, nam bodo pripravili spektakel z metanjem zastav in bobnanjem. Kot je razvidno iz njihovega imena, prihajajo iz Tábor v Južni Bohemiji.

Tabor – Taboršti kupci

 
 12.00

 Mestni trg – Atrij starega župnišča

 

NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE ŠKOFJA LOKA

Nastopili bodo učenci Glasbene šole Škofja Loka, učenka flavte (mentorica: mag. Ana Kavčič Pucihar), učenci kitare (mentorji: Denis Kokalj, prof., Lenart Rupar, prof., Janez Golob, prof. in Luka Vehar, mag. art.) ter petja (mentorica: Saška Kolarič, spec.).

Glasbena šola Škofja Loka

12.00 – 12.30

18.40 – 19.00

 

Mestni trg

HISTORIČNI PLESI S PLESNO SKUPINO LONCA

Kulturno društvo Lonca pod svojim okriljem združuje ljubitelje historičnih plesov in glasbe. Skupina, ki jo sestavlja pisana druščina mladih in mladih po srcu, deluje pod umetniškim vodstvom Irene Bevk in Gregorja Krajnika. Plesalci želijo s svojimi nastopi obujati in predstavljati evropsko plesno kulturo preteklih stoletij, njihov trenutni repertoar pa se naslanja zlasti na nekaj najbolj znanih ohranjenih del o plesu, ki so nastala v obdobju renesanse. Lonca se je s svojimi nastopi predstavila že v mnogih krajih po Sloveniji in tujini.

Danes se nam bodo predstavili še enkrat, in sicer ob 21.30 s plesom z baklami.

Kulturno društvo Lonca

16.00

 

 

BREZPLAČNO VODENJE PO ROMUALDOVI (PASIJONSKI) POTI

Škofjeloški pasijon je spokorniška procesija, ki v trinajstih podobah prikazuje Kristusovo trpljenje. Med leti 1715 in 1727 ga je po predhodnih predlogah napisal kapucin pater Romuald in velja za najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku. S svojo spektakularnostjo in izpovedno močjo ni samo ena najlepših pasijonskih iger na svetu, ampak je predvsem živa, večna zgodba, ki nosi s seboj močno sporočilo o smislu človeškega bivanja. Od leta 2016 je vpisan na UNESCO-v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Vabimo vas, da se nam pridružite na vodenem interaktivnem ogledu Romualdove poti, kjer boste spoznali pasijonsko zgodbo in odkrivali zgodovinske zaklade srednjeveške Škofje Loke, hkrati pa doživeli sodobno izkušnjo Škofjeloškega pasijona ob živi pripovedi patra Romualda

zbor pred TD Škofja Loka

Strokovno vodenje: Mirjam Jezeršek

 

 

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.